SAMOJED
Imam nekaj več kot 1 leto starega samojeda – samčka. Imam pa ker nekaj težav z njim:
1. največja težava je v tem, da se veliko potepa po vasi. Doma ima pesjak, ko ga izpustimo (npr. vsak dan ko pridemo iz službe), da bi se malo zdivjal in sprostil, jo enostavno ucvre in ne pomaga nobeno klicanje in prošnje. Teče kolikor ga nesejo tace. Ko ga gremo iskat (tudi sosednjo vas), se tudi noče več približat in ga na vse možne finte mečemo, da pride do gospodarja. Pobegne tudi, če gremo kam pohajat z njim. Nič ne pomaga. In ko sem spoznala kar nekaj ljudi s takom psom, imajo vsi iste težave. Torej ni kriva napačna vzgoja. Veterinar pravi, da če bi ga ‘skopili’, potem bi bil doma. Bojim pa se, da bi potem ne bil to več energičen poskočen pes, ampak kakšna lenobna bela kepa. Tega pa nočem.
2. Lajanje. Ja , te pes res nekoliko preveč laja, toda to se še da prestajat. Nisem še razmišljala o ovratnici proti laježu.
3. Po hrbtu se mu nekako lupi koža in nastajajo nekakšne žive raen – nakakšen ekcem. Ravno se mu ena zaceli, že nastane druga. Mazali smo ga z Betadin jodom, a se ni pustil, ekr ga je menda peklo. Zdaj mi je veterinar dal neko drugo mazilo, ki izsuši. Včeraj mi je ena lastnica takega psa povedala, da mu to nastaja poleti, če ga kopaš, ker se mu pod to gosto dlako sploh ne posuši koža dokončno, ampak ostane vlaga, zato se povrhnjica z dlako enostavno olupi. Ali ga res ne bi smela kopat (moj samojed gre kar sam v reko plavat, tako rad ima vodo).
4. S čim naj ga česam? Nobena krtača doslej ni izpolnila mojih pričakovanj. Kako naj ga kvalitetno razčešem – čisto do kože???? Saj ne gre. Koliko časa na dan naj bi porabila za česanje.
Hvala vnaprej za mnenja.
Draga Naja,
1. Največja težava je v tem, da se verjetno s psom ne ukvarjate dovolj. Praviš, da je pes zaprt v pesjaku. Ko pridete domov, bi morali z njim na potep, ne pa da ga spustite, da se zdivja. Glede na to, da uhaja, je najbolje, da ga že takoj pripnete na dolg povodec in odidete z njim na dolg potep. Samojedi potrebujejo ogromno gibanja. Navežite stike s kom, ki ima psa, dogovorite se in pojdite nekam, kjer boste psa lahko spustili, da se zdivjata. Počasi se bo navadil, da sprehod z vami pomeni nekaj lepega. Ko se igra, ga večkrat pokličite, vendar ga ne pripenjajte na povodec – pohvalite ga, dajte mu priboljšek, naj bo prihajanje k vam prijetno. Ko bo igre konec, ga pripnite na povodec, odidite proti domu. Tukaj pa je zdaj nekaj najvažnejšega – nikoli ne zaprite psa v pesjak, ko prideta domov. Naj vedno sledi igra, čohanje, prijetne stvari. Naredite ograjo okoli dvorišča, da bo pes lahko prost vsaj na dvorišču, ko ste doma. Šele potem, ko se poigrata, ga odpeljite v pesjak. Tudi ta mora biti prijeten. Pes potrebuje tudi igrače, umetne kosti za žvečenje… Naj bodo te stvari v pesjaku, da mu ne bo dolgčas.
Pes zdaj verjetno odhaja v vas, ker je veliko bolj zanimivo kot doma brez prave družbe. S (tako mladim) psom se je potrebno ogromno igrati, ga vzgajati, se ukvarjati z njim. Psa vendar ne morete imeti v pesjaku, potem pa ga enostavno spustiti. Ucvre jo zato, ker ste mu nezanimivi. Ker ve, da bo takoj ko ga dobite, spet šel nazaj v pesjak, ker mu z vami ni prijetno. Problem ni v psu. Problem je v vašem odnosu do njega, v tem, da mu namenjate premalo časa. Verjetno niste bili pri veterinarju, ampak živinozdravniku. Psa pač ne “skopimo” ampak kastriramo. In res je, da ne bo odhajal zaradi gonečih se psic, bo pa še vedno odhajal zaradi pomanjkanja družbe, v kolikor ne boste nečesa korenito spremenili. Zaradi kastracije pes ne postane len. Zmanjšamo samo možnosti pretepov med samci, seveda pa se pes tudi ne pari več. Jaz poznam ljudi, ki imajo samojede in moram reči, da so to prav lepo vzgojeni psi in večinoma nimajo težav s poslušnostjo.
2. Glede lajanja bi vam svetovala, da najprej naučite psa lajanja na ukaz, kasneje pa še, da na ukaz tudi utihne. Ker sem zdajle v službi ti ne morem prepisati načina učenja iz knjige, bom pa prepisala najkasneje jutri. Sicer pa se moraš zavedati, da je lajež pasja govorica in jo v določeni meri mora uporabljati.
Ovratnico proti laježu ti resno odsvetujem. Poznamo elektronske ovratnice, ki v psa spustijo električni sunek. Iz izkušenj ti lahko povem, da je to zelo neprijetno, boleče, povzroča tudi travme, v skrajnih primerih tudi resne poškodbe vratnih mišic ali živcev. Odsvetujejo jo tudi veterinarji. Imamo tudi ovratnice, ki delujejo tako, da ob laježu spustijo curek citronske kisline. Opozoriti te moram, da citronska kislina izsuši sluznico, kar lahko pripelje do resnih zdravstvenih težav.
3. Glede ran na hrbtu ti priporočam obisk veterinarja. Lahko gre za ekcem, kakšen dermatitis, hormonske težave, ali nepravilno prehrano.
Kar se tiče kopanja ti svetujem, da ga po vsakem kopanju v reki stuširaš. Šampona ne uporabljaj. Po mojih izkušnjah je najbolje, da šampon uporabiš samo takrat, ko je to res potrebno (če se pes povalja v kakšni packariji). Najboljša je voda, samo voda. Vendar na vsak način ga po kopanju v reki, morju, potoku, stuširaj s sladko vodo.
4. S česanjem samojedov resnično nimam veliko izkušenj. Imam pa škotskega ovčarja in je prav tako zelo močno odlakan. Pri meni se krtača sploh ni obnesla, v resnici mu je samo poškodovala dlako. Najbolje je, da kupiš kovinski glavnik (ne preveč gost), ki ima vrtljive zobce. Potem prečesuj dlako v kvadratih 10×10 cm. Gre počasi, ampak tako boš odstranila ravno prav dlake (odmrle, ne boš pa populila podlanke).
To so čisto na hitro odgovori na tvoja vprašanja. Mogoče sem bila kje prestroga, kajti moje mnenje izhaja samo iz mojega videnja problema, kakor sem razbrala iz tvojega pisma. Če sem kje užgala mimo, napiši. Če želiš bolj konkreten odgovor na kakšno od vprašanj, sporoči. Lahko mi pišeš tudi na e-mail. Sporoči iz kje si, da ti morda lahko svetujem veterinarja in pasjo šolo, ki bi jo v tvojem primeru zelo toplo priporočala.
Lp, Yo
Sem iz severne primorske.
Kot veš, se od nečesa mora živeti, zato hodim v službo in tako vsaj 9 ur ne morem biti s psom. Ko pridemo domov, ga odvežemo in se lovimo z njim. Ne pustimo ga samega, da se zdivja. Jaz npr. z njim tečem, toda ker ne tečem tako hitro kot on, je očitno zanj nezanimivo in jo pobriše. Moja sestra gre potem še skoraj vsak večer z njim z biciklom (on teče zraven) in moram reči da edinole takrat ne pobegne, ker se upeha, čeprav ga mora nosnstop opozaerjat in klicat, ker se pri vsaki hiši ali osebi alu ovinku… ustavi in jo ubriše po svoje. Ko psa vodim ven na povodcu, je to zanj tokiko kot nič, saj tisti sprehod, pa čeprav dveurni, zanj nič ne pomeni (še okakat se ne more prav dobro, ko pa teče, se kaj kmalu pokaka – to pravim malo za hec malo zares). Torej velikokrat res niamamo ravno dovolj časa in je pes morda včasih zapostavljen, načeloma pa ne. In ko pridem s sprehoda ali taka ali kolesarjenja mu najprej damo vodo za pit, nato, ko se malce oddahne dobi malo hrane in nato sledi česanje (skoraj vedno), in crtanje, nato šele pesjak. Če pa bi ne bilo nevarnosti, da jo bo pobrisal, bi bil lahko prosto v naši družbi nonstop, saj smo doma na svojem, v naravi, brez bližnjih sosedov, na majhni kmetiji, kjer se nonstop nekaj dogaja in smo vsi do noči zunaj, ker enostavno ne moremo biti v hiši sredi dneva (razen pozimi). In tusdi pri hiši nas je 6 oseb, pa čez vikend še dva več, tako da mu res ne bi smelo biti dolgčas.
Kopam ga zelooo malo!! Si pa sam poišče vodo, v kateri se valja in kopa.
Česanje?? Včeraj sva ga s sestro česali 2 uri. Ali delava napako, ker sva česali tisto mlado puhasto dlako ven?? A to ni prav? Ali bi ga morala česati samo površinsko?? Res je problematično, še pusti se ne ingrozno grizlja in se izmika.
To me res zanima, da ne bi delala škode s puljenjem tega puha.
Glede tistih živih ran pa to, pes se najprej praska in grize na tistem mestu, takoj naslednji dan dobi rano, kot bi ga nekdo posmulil do kože. Moram reči, da je tazadnje mazilo hitro prijelo in izsušilo in mu počasi raste dlaka.
Še se oglasim in hvala.
Živjo,
najprej bi ti svetovala kakšno dobro knjigo o psih. Bom pogledala doma in ti napišem naslove. Bosta morala vaditi odpoklic, definitivno.
Ja, vem, od nečesa se mora živeti, žal. Sama vstajam ob 4.30, peljem pse ven (imam dva namreč – v stanovanju), vrnemo se domov, šibam ob 7.15 od doma, ob 8.00 pelje mož hčerko v vrtec, v spremstvu psov, seveda, potem grejo še kam se zlaufat, ob 10.30 so doma, mož gre delat. Jaz šibam iz službe domov, ob 17.30 gremo ven, ob 18.00 ali 18.30 smo nazaj. Sledi česanje, cartanje, igra, potem gospodinjstvo, ob 22.00 peljem pse ven, nazaj smo čez uro, dve… Enkrat tedensko nas čaka pasja šola… Saj vem, grozno, ampak se splača, veš.
Res, ti bom našla kaj o igrah, da boš poiskala kaj, kar mu bo zanimivo. Pa najdi mu pasjo družbo in pojdi z njim, da bo povezal tvojo navzočnost s prijetnim. Pes potrebuje oboje – ogromno igre z vrstniki in prav tako ogromno z vodnikom.
Verjetno mi paše bicikel, to je za samojede in ostale vlečne pse balzam za dušo. Kas je njihova sinfonija. Mogoče bi bilo super pametno, prijetno in ZDRAVO za psa, da bicikel uvedeš tudi ti. Vem, sprehod na povodcu je tako tako – je pa prav, da ga prakticirata, da se pes navadi tudi tega. Kakat ne more zato, ker ni razgiban. Tek pospeši prebavo in to je zelo zelo dobro.
Razmisli, ali je možno, da bi naredili ograjo, da bi lahko bil z vami in je ne bi mogel pobrisati? To bi bilo super.
Napaka je, v kolikor ne odstranita samo odmrle dlake. Zato sem ti svetovala redek glavnik z vrtljivimi zobci. Podlanka mora ostati – krtača jo običajno tudi puli. Odmrla dlaka je običajno bolj medle barve, odstrani se že, če jo potegneš s prsti. Površinsko ga počešeš na koncu. Mogoče bi bilo dobro, da uporabiš tudi krtačo iz naravnih “kocin”.
Češi ga počasi, vsak dan malo, da se navadi. Nikoli pod prisilo. Dve uri je predolga. Boš pa en dan četrtino in drug dan isto in tako naprej. Ko boš dobila prakso, bo lažje.
Puh je v bistvu podlanka in ne smeš je puliti. Je zaščita pred mrazom in vročino.
Glede šole in veterinarja se bom pozanimala, povej mi bolj natančno, kje si, da vprašam kakšnega primorca.
Še nekaj ti pripravljam, ampak še ni čisto gotovo. Ko bo, takoj pošljem.
Lp, Yo
Mi imamo doma samojede – in sicer tri. Naši so spuščeni na ograjenem dvorišču ampak z odprtimi vrati. Čez dan ne grejo nikamor, zvečer pa samca zapremo v boks, da ga ne zamika potep s prijateljicami. Na sprehodu ubogajo in se ne oddaljijo, nisem jih kaj posebej učila. Predlagam da ga imate nekaj časa na dolgem povodcu, potem pa si jaz pomagam tako, da če spuščeni ne slišijo, poberem pest peska in ga vržem v psa. ( z enim ga ne zadaneš) Tako točno vedo, da jih dosežem tudi malo dlje. Ubogajo že, če zarožljam s kamenčki. Glede tistega o ograjenem dvorišču in tekanju in kolesu se popolnoma strnjam z že danim mnenjem. Povedala bi ti glede česanja – samojeda ni nujno temeljito česati vsak dan, lahko se namreč naveliča. Lahko ga vsak dan pred sprehodom pokrtačiš po vrhu dlake, da zgleda lepši za ven, drugače pa ga temeljito prečeši enkrat na teden. To se dela s širokim glavnikom, jaz naše, ker nimam mize, poležem na bok. Začnem pri prednjih tacah (zavesice z ožjim glavnikom) in potem z eno roko držiš dlako navzgor, z drugo češeš pramene navzdol v pasovih. Prečešeš pol psa, obrneš, še drugo polovico. Ga posedeš, pod vratom, po vrhu hrbta, temeljito za ušesi, ukažeš stoj in stoječemu rep in hlače. Poddlake ne smeš cufati. To ga tudi boli in ni preveč navdušen. Upiranja ne smeš dovoliti, če bi sedaj temeljito česanje trajalo predlgo, delaj to par dni. Po česanju ga nagradi, ker so zelo navdušeni nad priboljški. Jaz sem tudi iz Severne Primorske. Če hočeš, ti posredujem telefonsko ali pa ti meni, pa se zmeniva kaj več.
LP, Tejka.
Priporočam ti, da se obrneš na Slovenski klub za POLARNE PASME IN ŠPICE: http://www2.arnes.si/~ssmbles1/polar/
informacije:
Naslov kluba: Kočno pri Polskavi 11d, 2314 Zg. Polskava
E-pošta: [email protected]
Predsednik: Blaž Kavčič [email protected], Forme 31, 4209 Žabnica, Tel. (04) 513 41 80
Tajnica: Maja Lenard [email protected], Kočno pri Polskavi 11d, 2314 Zg. Polskava, Tel. (02) 845 23 40
Članstvo in blagajna: Vanda Zupančič, Golniška 29, 4000 Kranj, Tel. (04) 204 65 63
Strokovni nasveti: Marija Kavčič, (04) 513 41 80
O SAMOJEDIH – ZNAČAJ
Samojedi so prijazni, ponosni, pogumni in živahni psi, polni energije in zelo navezani na človeka. Niso nezaupljivi in agresivni, zato so zelo primerni tudi za družbo otrokom. Samojedi so miroljubni psi in vse lahko pričakujete prej kot kakšno čuvanje hiše. Vlomilca bodo prej polizali do smrti od veselja, kot ga opozorili da ogroža njihov teritorij. Samojedi se odlično razumejo z drugimi psi in celo z različnimi živalmi. So izredno ljubeznivi in se odlično razumejo z otroci. Potrebuje veliko gibanja na prostem. Morda slaba lastnost njihovega karakterja je, da so izredno neodvisni psi in vpeljati določeno disciplino ni ravno lahka naloga. Bistveno pri njihovi vzgoji je, da pri tem ne uporabljamo sile. Ta pasma je izredno zabavna in lahko verjamete, da samojed v hišo prinaša smeh in veselje. Potrebujejo veliko gibanja in so na splošno izredno gibčni psi, vedno polni energije in neumnosti, ki jih je treba ušpičiti.
Bivajo lahko v stanovanju ali na vrtu. Debel bel kožuh jih ščiti tako pred najhujšim mrazom kot tudi pred sončno pripeko.
NEGA
Samojed je zelo čist pes brez vonja. Njegov kožuh se čisti sam in velikokrat zadostuje, če ga okopamo enkrat letno, kar seveda ne velja za razstavne pse. Krtačimo ga enkrat tedensko, vendar takrat temeljito. Dlako menja enkrat letno.
VZGOJA
Nikoli ne hrani psa preden gresta ven. Če bo pes sit, ne bo imel nobene volje oz. želje po nagradi, kar vaju bo oviralo pri učenju odpoklica. Za nagrado vedno uporabi priboljšek, ki ga ima najraje. Lahko si pripraviš koščke hrenoveke, posebne salame (to ponavadi psi obožujejo). Pri boljški naj bodo majhni in mehki, da ne bo pes potem ko bo nagrajen, pričel „malicati” in vmes pozabil, za kaj je bil nagrajen.
Čimveč se igrajte z njim. Mečite mu kakšen predmet, tekajte tudi sami, naj tekmuje z vami. Kasneje bosta lahko iz tega razvila tudi prinašanje predmeta. Kupi mu več igrač, žogico, „klobaso”, ki se uporablja tudi v šolah, piskajoče igrače, karkoli kar mu je všeč. Vzpodbujaj igro, naj mu bo s teboj prijetno in zanimivo.
Lp, Yo
Ja, zaenkrat hvala za odgovore. Morda bom kaj iz tega izluščila. Sicer pa sem šla včeraj popoldne tečt z njim in je kot ponavadi pobegnil v gozd, a se je čez 15 minut vrnil, ko pa je šla zvečer sestra z njim kolesarit, pa ji je pobegnil čisto v drugo smer – po vasi. In je prikolesarila domov po avto in ga šla iskat, a je ni ubogal. Zatekel se je kar k enemu domačinu, češ, da me ‘ona’ ne bo ujela. Pa ga je on prijel in pomagal sestri, da ga je lahko odpeljala domov. Lump.
Sicer pa sem ga še včeraj malo skrtačila (trenutno preizkušam česalo za konje) in nato sem mu mogla ostriči tiste odmrle kepe dlake, ki so se naredile okoli njegovih ran (rane so že posušene in raste nova dlaka). No, saj se je kar pustil, toda full grd izgleda ko je ves postrižen po hrbtu, a kaj čmo.
Še za tejko: jaz sem iz ‘okolice’ Tolmina. Ja, pa naši veterinarji niso veterinarji, ampak živinozdravniki, ki se spoznajo le na krave, na pse pa najbrž malo manj.
Sicer pa ne vem, kako vam uspeva, da pes te pasme ne pohaja, saj jaz poznam trenutno 5 ljudi s psom samojedom, pa čisto vsi tarnajo, da se psi nonstop potepajo in so gluhi na klicanje oz. prav hitro tečejo in se ti smejijo v fris, ko jih kličeš.
Sem se kar malo zgrozila, ko mi je ena znanka rekla, da je gledala oddajo oživalih 4×4 na TVSlo in da so tam rekli, da samojedi začnejo ubogat šele tam okili 10 leta. Groza.
Še to: ko ga vozim na povodcu…ponavadi ima tisti pas, ki mu ga oprtaš okoli sprednjih nog in glave (kot vlečni psi), a kaj ko jih je že 5 pojedel in zgrizel. kaj naj mu kupim, saj ga zdaj (nepravilno) vozim kar zvezanega okoli vratu in se mi smili. Ma ne morem zapravit celega premoženja, da mi bo vsake dva dni zgrizel pasove. Kar tako.
Čao
Naj te potolažim. Čisto vsakega psa se da vzgojiti ali prevzgojiti. Res, da so razlike med pasmami, vendar ne tako velike, da ne bi za vse veljalo naslednje: znanje o psih, doslednost in veliko časa.
Pred leti je pri nas tekmoval v agilitiju samojed, v lasti Silvie Trkman, bil je precej uspešen kuža. Očitno se da izšolati tudi samojeda.
Ranice, ki se pojavljajo pri tvojem kužku, se imenujejo ” Hot spot “. Zadeva zna biti zelo težka, ker če ne ustaviš vnetja, se širi naprej in lahko ekcem zajame večji del telesa. Ni še popolnoma jasno, ali je to posledica vročih dni, morda uporaba Front- line-a, ali karkoli…dejstvo pa je, da nujno postriži okolico ekcema, da se rana začne sušit. Nato namaži z jodom ( jod ne peče ). V trgovinici za male živali kupi Hot-spot gel Clorexy-derm, ter šampon iste znamke. Nujno je res nujno, da postrižeš okolico rane, pa četudi se ti bo zdelo, da bo povsod brez dlake. Saj zraste nova. Ker ekcem, krasta se mora sušit, kar pa je pod dlako nemogoče rana ostaja mokra in je pravo gojišče za bakterije. Veš, mene kar panika, ker ko smo mi to imeli pri našem kužku, nismo reagirali pravočasno in je bilo zelo hudo. Veterinrji ne vedo dosti o tem, jaz zdaj vem in ko opazim prvo samo pikico, že mažem z jodom ali gelom.
Dobro pa je dobiti tudi antibiotik, vsaj prve dni, ki vnetje ustavi in prepreči hudo srbenje. Kuža si je sposoben s tačkami prenesti zadevo povsod po telesu, najhuje je preko noči, ko je srbenje izrazitejše, zato ne sme biti brez kontrole. Uporabi ovratnik!!! Skratka bolezen je trdovratna, zahteva celega človeka pri tem, zato svetujem, da kuža ni sam !!
Veliko sreče, potrpljenja in truda, na koncu se dobro izide!
Lp, Jana
Načeloma se ne pojavlja . Je pa tako, da ni kakšnih tablet veš, ki bi to preprečevale, ravno zato, ker ne vemo od česa točno pride. Ali je to vročina, hrana, šampon….Dejstvo je samo to, da kužka opazuješ in takoj, ko se pojavi mala rdeča pikica, odreagiraš. Saj veš, ko ga češeš, božaš, si malo bolj pozorna na njegovo kožo. No, moj je imel pred dvemi leti ( aljaški malamut ), bilo je zelo hudo. Do danes, se zadeva ni ponovila, pač pa ravno te dni , se nekam pogosto praska in ne vem, če se ne bo hotelo spet začet ): . Pa takoj namažem !
Naja, poglej še tole stran:
Psi kot so samojedi, haskiji, malamuti, so kot vemo vlečni psi. To delo so opravljali, da so pomagali preživeti gospodarju, za njimi je že cela zgodovina, to pomeni, da imajo beg, vleko v genih, da jih tega odučiš, potrebuješ veliko energije, veliko vloženega časa, potrebna je disciplina in doslednost… vsekakor pa to ni nemogoče. Najbolj si stvari olajšamo, če se seveda ne moremo 100% posvetiti psu, da si omislimo ograjo okoli hiše, pesjak ni dovolj, sploh pa ga odsvetujem, ker ponavadi z njim psu naredimo več škode kot koristi, sploh če si omisllimo psa in zaradi njegovega močnejšega karakterja nanj pozabimo in mu damo oznako neubogljiv in da se ga ne da vzgojiti, potem ga je seveda najlažje nekam zapreti.
Opazila sem, da ste nekateri zelo razočarani oz. ste prepričani, da so vsi psi iste pasme enaki, naj vas razočaram, ker ni tako. Neko splošno merilo navadno velja, vendar ga ne smemo jemati tako zelo resno, lahko se izkaže, da ime pes čisto drug karakter, ki ga opisujejo strokovnjaki, vse kar piše v teh opisih ”naj bi bilo”, ni pa 100% res. Tako kot si dva človeka nista enaka po karakterji si tudi psi niso. Psu moramo dati možnost, da nam sam pokaže kakšne so njegove potrebe in lahko iz tega izhajamo in nekako prilagodimo delo z njim in na spolšno, učenje. Tudi sama imam psa, ki naj bi po vseh opisih veljal za trmastega neubogljivega samosvojega, skratka zelo zahtevnega za vzgojo. Izkazalo se je, da je zrasel v daleč najbolj uboglivega psa kateremu lahko zaupam najmanj 90%, vedno uboga na prvo besedo, zanimivo pri tem pa je, da za to nisem potrebovala veliko časa. Strinjam se s tem, da moramo psu dati občutek, da nam lahko zaupa in da je z nami zabavno, brez tega res ne verjamem, da bi lahko pridobili psa in sploh njegovo pozornost. Naj vam povem, da tudi v pasjih šolah ne delajo čudežev, tam učijo bolj nas, lastnike in nam dajo smernice kako naj mi učimo psa, je pa vsekakor koristno, saj se tam pes bolj socializira se navadi drugih psov in to nam bivanje z njim olajša. Še bi lahko pisala, vendar ker se tema nanaša na samojede, bom tu zaključila, če pa koga še kaj zanima pa lahko upraša.
Dodala bi samo še nekaj zate Neža. Svojim staršem, ki sta verjetno ta opis prebrala v kakšni knjigi 😛 😉 lahko mirno poveš, že to kar si prebrala zgoraj, dodala pa bi še to, da vsak pes, ki ga ne vzgojimo ne uboga, učiti pa se da vsakega psa ampak je zato potreben čas, koliko časa je potrebno, nam vsak pes pokaže sam. Pohištvo grizejo psi ko jim je dolgčas, tega ne počnejo samo samojedi, ampak bi se tega lotili vsi, če bi bili prepuščeni sami sebi, sploh pa je to neumna oznaka, za pse imajo danes že skoraj toliko igrač kot za otroke, če psu pokažemo kaj sme in kaj ne, se ne bo lotil pohištva kar tako. Dlako puščajo vsi psi, eni bolj drugi manj, kepe dlak pa puščajo psi, ki niso negovani in počesani. Samojedi res veljajo za malo zahtevnejše pse, sicer ne vem koliko si stara, vsekakor pa bi potrebovala pomoč staršev. Sposodi si kakšno knjigo o pasmah psov, o vzgoji, negi skratka o vsem kar bi utegnilo biti pomembno. Zavedaj se, da pes ni igrača in je imeti psa velika odgovornost, tudi finančna. Upam da sem ti podala kakšen pomemben nasvet, če te pa še kaj zanima, se javi, ti bom z veseljem pomagala.
Neža, psa se vsekakor ne zbira (izključno) po tem, kako izgleda.
Pomembno je še marsikaj drugega – na začetku predvsem to, če se v družini vsi strinjate, da vanjo pride živeti tudi pes, kdo bo zanj skrbel, kdo ga bo socializiral in šolal, kaj želite s psom početi, koliko in kakšno aktivnost mu lahko nudite in kolikokrat dnevno, kje bo pes bival, kaj boste z njim počeli itd.
Pojdi v knjižnico po čimveč knjig o psih, preberite čimveč predstavitev, najdi informacije na internetu in ko boste imeli dovolj informacije, videli pse tudi v živo, potem se boste lažje odločili, katerega psa in pričeli kontaktirati vzreditelje.
Mi smo tudi imeli samojeda 14 let, zanj smo se odločili samo za to, ker je mami ta pasma zelo všeč in nasploh so taki lepi beli medeki. kar se pa karakterja tiče pa nismo prej nič spraševali kakšni so pa kaj, da bi to vplivalo na odločitev, enostavno smo ga hoteli imeti in nam ni žal. Naš je imel tudi zelo veliko energije in se je tudi rad šel potepat in čeprav si ga na ves glas klical nazaj, nas ni nič kaj upošteval. Mi je pa tudi žal, da ga od malega nismo pogosto česali, ker je bil kasneje pravi podvig, ko smo se lotili pa tudi vode ni maral tako da je bilo tudi tuširanje zelo naporno. Tudi ga nismo za eno lepo spravli v avto, da bi ga kam peljali in tudi ni maral da smo mu kaj pregledovali ušesa al pa kaj, je skoz tako lajal al bevskal, da nas je minil. Tako , da to bom pri vzgoji novega kužka sigurno popravila, takrat pa je bilo pač tako, da sem bila še najstnica pa oče invalid in mama dosti v službi in ga pač nismo veliko vzgajali. Je pa res, da se je umiril in spametoval tam nekje pri desetih letih, ko smo ga lahko na sprehodu spustili s povodca in ni šel nikamor daleč in kar gledal je nazaj ali mu še sledimo in če smo se mi obrnili se je tudi on. Drugače se mi zdi, da so ti kužki zelo radi zraven ljudi, našemu ni nič ustrezalo da smo ga zaprli v velik pesjak, se je zelo pritoževal z laježem, kar je zmotilo tudi sosede. Ko pa je bil zraven nas je na polno užival tako, da bi jst kar odsvetovala tega kužka tistim, ki ste dosti z doma.in vse kar mu enkrat dovoliš je potem težko spremenit, mi smo mu nato dovolili da biva v garaži namesto v pesjaku, da je bližje nas in nato, ker se je močno bal grmenja smo ga spustili v kmečko sobo, kjer se je skrival pod mizo, a včasih pa se je napotil tudi po stopnicah v drugo nadstropje, ker je vedel da tam spimo. Naš kuža je tudi dosti lajal in sploh ni odnehal dokler ni dosegel svojega. pred vhodom je lajal tako dolgo, da smo ga spustili notri, ko je bil notri pa je spet lajal za ven, pa lajal je vame, če sem kaj jedla in nisem delila z njim, včasih je lajal tudi kar od veselja ko sva se metala po snegu. Zelo rad je imel tudi sladkarije, oboževal je politanke in tudi nasploh je vse jedel, še ogrizke od sadja pa včasih pozimi kakšne zmrzjene ostanke na kompostu 🙂 Drugače pa ja zelo prijazen kuža, rad je imel tudi vse druge živali in se tudi potegnil za njih, edino kakšnega kužka iz vasi ni maral, ne vem zakaj ampak, ko sem šla na sprehod mimo je zmeraj godel in delal sceno namesto da bi mirno odkorakala mimo brez pretepa. pa tako je že poznal zvok našega avtomobila in takoj ko nas je slišal je že pritekel do ceste in nas komaj čakal, tudi ljudi je imel zelo rad in nekako se je zavedal svoje lepote tako da včasih se je sredi sprehoda tud kar vsedel in čakal da ga bo ja mimoidoči pobožal. naš je skozi kazal prijaznost in toplino, deval je tačko, te butal z glavo, da si ga ja pobožal, včasih pa se je tudi kar vlegel na noge, da smo ga čohljali.Žal je tri dni odkar smo ga dali uspavati in zelo smo žalostni tako, da zagotovo spomladi se na bom spet pridružil kak samojedek. Težko pa je ko pride starost in začne pešat in ga noge več ne ubogajo, pa začne urinirat in kakat po sebi, počutil se je umazanega zato se nam je začel tudi odmikati, ni zmogel več malega sprehoda in zelo veliko je spal, na noč pa nas tudi po 5x zbudil da smo vstali in mu pomagali vstati da je prišel do vode ali hrane. Hudo nam je, ker ga ni, ker nam nihče več ni za petami, ko smo zunaj, ker ne slišimo več njegovega laježa in ga ne moremo pocarkljati.
1.Sama sem imela samojeda 8 let nazaj – pasma potrebuje ogromno gibanja – beri odrekanja.
Vstajala sem ob pol 5-ih zjutraj (pred službo torej) in za 2 uri na Golovec. Po službi sprehod za celo uro in zvečer smo imeli neke vrste druženja lastniki psov, kjer smo ždeli skupaj po uro ali dve. Vmes ga je peljal na sprehod tudi moj mož.
Torej pasme si ne izbiramo glede izgleda oz. ker je tak medvedek ampak na naš način življenja, kako nam karakterno odgovarja….
2. Lajanje- skorajda ni lajal, ker je bil utrujen. Mislim da je brezveze da nadaljujem.
3.Pasma potrebuje velikooooo nege. Potrebuješ krtačo, ki ima dolga rezila za vozličke, krtačo z gostimi in dolgimi špicami, poleg šampona tudi regenerator za lažje razčesavanje dlake. Jaz sem ga česala vsak drugi dan in je imel krasno dlako.
Pol pa naj nam lastnikom polarčkov še eno budalo reče, da se jih ne da ničesas naučiti, da so tumpasti, niso za v šolo ( no sicer moja tudi ni bila – sama šolala ) in podobne bedarije ::)
Nov video od naju
ostali so na youtubu
https://www.youtube.com/watch?v=MgDdRAPCneo%5B/u%5D%5B/i%5D%5B/b%5D
OSTALO:
https://www.youtube.com/watch?v=9sPzOCv7Eho[/i]
https://www.youtube.com/watch?v=pOjWIvfh35s%5B/u%5D%5B/i%5D%5B/b%5D
Samojedka Nala najboljši TRIKI 2014
Evo mojo peso 😀
Sem združila najboljše trike v en kratek video ( 2 minuti) 🙂
Od skakanja skozi hula hop, odpiranja predalov, skakanja čez roko in nogo, prevala, zapiranja pralnega stroja in vse do učenja osmice med nogami 😀
Pa lep pozdrav vsem 🙂
na novo narjen in najboljši video do sedaj 🙂
lp