Evgen, kako pa se je razvedelo? Ali ti je po poroki sama povedala? Bojim se, da bo konec najinega odnosa, če mu to povem.

Jaz ga nisem varala, ko se bila najbolj ljubeča do njega, ampak ko sva bila čisto ohlajena eden do drugega, ko sva se dnevno prepirala, kregala, obsojala in ko je bilo 99% jasno, da bova šla narazen. Zato mi je bilo vseeno.

Evgen, tudi mene zanima, ali si še s svojo ženo? Kakšen pa je bil razlog njene prevare? Kaj ti je pojasnila ko si želel pojasnilo?

Pri meni je tudi tako-jaz si želim otrok in če bom zdaj to njemu povedala, še vsaj 5 let ne bo vse ok med nama, tako da se lahko kar poslovim od otrok.

Dilema je resnično velika. Hvala za tvoje mnenje. Bom tudi o tem premislila.

En_bk,
ti moram povedati, da sem tvojo ljubezensko zgodbo in odgovore vedno prebral. Ti čestitam, da si ostal ob ženi in šel naprej. Želim vama vso srečo. Pri meni je bilo drugače. Ko sem zvedel za ženina nečedna dejanja, sem zahteval, da s tipom, s katerim me je prevarala, prekine vse stike in gre na terapijo. Tega ni hotela in je raje odšla. Sem prišel iz službe domov in stanovanje je bilo prazno.

Tudi jaz sem naredila to napako,
te zanima, kako se je izvedelo. Že pred poroko so mi o njenih prevarah povedali nekateri prijatelji. Nisem jim verjel in sem jih celo grobo obsodil natolcevanja. Potem se je zgodilo, da ji je eden izmed tipov s katerim me je prevarala začel groziti. S časom se je začela zapletati v svoje laži, kjer je bilo jasno, da je prišlo tudi do spolnosti in na koncu je izjavila, da s tipom, ko sva bila midva v zvezi ni spala prostovoljno, ampak, da jo je on posilil. No, čudno, da je tistega, ki jo je posilil še potem redno klicala po mobitelu????

Prevare se ponavadi odkrijejo na več načinov. Najbolj zanimivo odkritje je bilo pri nas pred nekaj leti. Dva sta živela v zglednem zakonu in vsi so bili prepričani, da sta srečna, tudi žena. Potem pa gre ta žena z nekim društvom na izlet v Italijo. Nastanili so jih v hotel z dolgoletno tradicijo, kjer so praznovali okroglo obletnico. Na stenčasu je bila prikazana zgodovina hotela in pomembni dogodki. In presenečena žena zagleda na steni na eni izmed slik svojega moža. Slika je bila narejena pred približno 20 leti. Našli so celo knjigo gostov iz tega leta in notri sta bila vpisana njen mož in njegova bivša tajnica. Bila sta na dopustu, ženi pa je takrat rekel, da ima službeno potovanje v Makedonijo.

Res pa je, da so verjetno neodkrite prevare, za katere ne vemo in nikoli ne bomo izvedeli.

LPE

Zakaj se vedno ženske obsojamo če pogledamo koga drugega….in bog ne daj da slučajno prevaramo…to je za nas nekaj sramotnega. Postavimo se v kožo moških (ne vseh)….Uživajo ob pogledu na druge ženske, da ne govorim da so sposobni tudi varanja. Ja, bila sem prevarana in ne enkrat! In vem da ne dam več roke v ogenj za nobenega moškega. Me je preval in obljubljal da se bo poboljšal….ampak ko ti enkrat nekdo izigra zaupanje, le tega ni več. In jaz vem da svojemu možu ne morem več zaupati kot nekoč.
Vprašajmo se zakaj ženska vara? Ker doma ne čuti tisto kar si želi. Tudi jaz nisem. Želela sem si pogovorov, objemov, ljubkovanja. Skratka več kot samo seks. Moj mož žal ne zna pokazati da me ima rad. In to mi manjka. In ni me sram priznati da sem tudi sama varala in mi ni žal. Živimo samo enkrat. Moram priznati da sem res imela občutek da sem ljubljena, tisti občutek privlačnosti, ki ti po nekaj letih skupnega življenja izgine. In ja, bila sem bolj samozavestna, sebi sem se zdela lepa! Tega občutka ob mojem možu ne dobim. Nekatere boste obsojale…Ampak tako pač je..Nikoli ne reci nikoli! Tudi jaz sem vedno govorila da ne mi mogla varati…
Skratka tiste ki ste varala, ne obsojajte se. Koliko je takšnih moških ki prevarajo svoje žene, dekleta ki tega sploh ne vedo, in koliko je takih ki se ne obsojajo.

Lp

Nefretiti”ampak ko ti enkrat nekdo izigra zaupanje, le tega ni več. In jaz vem da svojemu možu ne morem več zaupati kot nekoč. “
Misliš da bi ti mož zaupal, če bi vedel za tvoje varanje?

Zakaj vedno obsojamo druge, svojih napak pa ne vidimo ali ne priznamo?

Rešitev ni v varanju!

SENEKA!

Tudi sama imam podobno izkušnjo. Zrela leta, dober mož, solidno življenje ..pa vendarle je nekaj manjkalo,čeprav tega ne opaziš, dokler ne okusiš drugje. In zgodilo se je….srečaš človeka s katerim si kot prerojen, kot bi bil ustvarjen zate, kot bi se poznala že celo življenje..

Moja pravljica se je končala (v podzavesti veš, da večno tako ne more it,kakor tvoj je bil tudi moj reva, pa vseeno upaš, da bo nekoč drugače) in tega enostavno ne morem sprejeti.
Sprašujem te, kako greš naprej…Živiš od lepih spominov? Kako se sprijazniš, da nikoli več ne boš doživel tistega…. ?
Nekako se mi zdi, da samo 1x v življenju najdeš pravo osebo.

Po pa se ne bi poročale, če ste vedela, da samo 1x spoznaš pravo osebo in da tisti človek ni “pravi”. Bi pa čakale tja do 50ega leta.

Zakaj morajo trpet prevaro tisti, ki niso krivi, da ste ve sprejele napačno odločitev in se poročile z “nepravim” moškim. Isto velja seveda za moške.

Globoko razočarana, tako bi lahko imenovala tudi sebe.
Sprašuješ kako grem naprej? Mineva eno leto, jaz pa še vedno korakam na mestu. Živim dobesedno dvojno življenje.V službi delam in funkcioniram kot da se ne bi nikoli nič zgodilo. Doma se 150% posvečam družini in delu, pazim, da nisem nikoli sama. Hvaležna sem, da sem lahko še vedno tudi z možem, ki mi je predvsem prijatelj in angel čuvaj. Ko padam v žalostno stanje, čeprav mi pomaga tudi antidepresiv, mi pride na pomoč, me pelje kam ven, po nakupih….neverjetno dobro občuti moje razpoloženje. Otroci mi niso od takrat niti z besedo omenili tistih dogodkov, čeprav sta dva odrasla in sta vedela vse.Do mene se obnašajo spoštljivo in so srečni, da sem ostala z njimi. Ni nobenih očitkov, zbadanja….skratka, zaradi moje družine lahko živim naprej.
100% pa me ne bi bilo več, če ne bi imela doma takšne podpore in pomoči.
In strinjam se s tabo, tudi jaz mislim, da samo enkrat v življenju zares ljubiš. Samo enkrat občutiš, da je tisti pravi. Na žalost pa se nam to zgodi mnogo prepozno….ko smo si ustvarili življenje že z drugim in takrat mislili, da je pravi. A v mladosti nismo sposobni tako tankočutno spoznavati ljudi, kot to znamo v zrelih letih.
Ja imam ogromno lepih spominov, ki mi še vedno ne dajo spati. Moja zgodba je tako zanimiva,lepa in tragična, da bi prav lahko napisala uspešnico.
Težko je, ker o tem ne morem z nikomer odkrito govoriti, razen z možem. Njega pa ne želim več obremenjevati, preveč je že pretrpel zaradi mene. Kako mu naj po enem letu rečem, da še vedno mislim nanj, da pogrešam njegove objeme, toplino, razumevanje, nežnost.
Zato sem tu na forumu, vsak dan zapišem svoja razmišljanja in občutja v skriti zvezek….in to je moje dvojno življenje.
še enkrat povem, da živim za družino, z njimi in za njih bom živela, dokler me bodo rabili,ko pa bo moja vloga zaključena, se bom poslovila in odšla… k ljubimcu daleč za mavrico….

Neva,

prosim ne obsojaj, v življenju se ti lahko zgodi marsikaj, tudi takšne stvari, ki si ne bi nikoli mislil da jih boš storil.

Verjemi mi, da so čustva premočna in premagajo tudi poročne zaobljube.

SENEKA, ti si pa en kup oslarij napisala.

1.ljubiš samo enkrat, kot praviš,in ravno tako kot si se zmotila, misleč da je mož tisti katerega ljubiš, potem pa spoznala tega drugega, se ti lahko zgodi čez 5 let da spoznaš še tretjega,ki ga pa ljubiš nalbolj od vseh. Skratka – neveending story

2. moški ne varajo zaradi objemov, topline in nežnosti ampak iz drugačnih potreb

Zakaj nekatere obsojate…..Da ne boste mislile da se vam drage dame kaj podobnega ne more zgoditi….Tudi jaz sem vedno govorila da varala ne bom nikoli!!!! Pa sem. Čeprav nisem ponosna na to, si pa upam priznati. Sem bila prevarana in sem varala! Življenje gre naprej in mi z njim….

Zakaj si upamo trditi da nikoli ne bomo varale? Jaz govorim zase: ker imam glavo za razmišljanje, in hrbtenico da možu povem če mi kaj doma ni prav oziroma kaj želim, in se ne rabim po motelih vlačit zaradi pomankanja pozornosti. Pa zato ker se ne bi nikoli spustila tako nizko.
Je pa res, da se nisem poročila s prvim ki je mimo prišel in me upecal…..

Mene pa nekaj zelo iskreno zanima dame in želim iskren odgovor,čudno pišete vse to,o tej ljubezni,kako se živemu človeku vse zgodi,zdaj pa moje vprašanje,zakaj sem pa potem jaz kot bivša ljubica prasica,ja ravno vam podobne so me napadale,take ki so same varale svoje može z prasico,ki razdira družino,medtem ko so same počele isto,od kje smo si tako drugačni ,da za ene velja da so le nesrečno zaljubljeni,za druge pa da so prasice ,ki razdirajo družine..hm mi zna kdo razložit to dvojno igro.Hvala

Plus še tole: kako se tiste, ki ste imele ljubimca in ste bile v sedmih nebesih z njim, lahko vrnete v moževo posteljo? In ostajate v nekem polovičnem življenju, kjer ste bolj mrtve kot žive? Kako lahko dopustite, da je vaša sreča odvisna od drugih? In ne zmorete zaživeti same, temveč bi se ločile le, če bi bila na voljo bergla v obliki dotedanjega ljubimca? Meni je vedno manj jasno. Imate namen tako živeti do konca? Samo da se nekako prebijete? A to je to? Nimate želje po čem več? Čisto sem frapirana. Takole živijo psi, ki jih lastniki že kot mladiče privežejo na verigo in jim dajo enkrat na dan jesti in je to to. Dokler niso tako stari in bolni, da jih najbrž podobno kruto pobijejo. Tako jaz vidim vaše življenje: čakate, da ga bo konec.

Za Monico.

Ko one nekaj delajo, je to iz plemenitih razlogov.

Ko se nekaj naredi njim, so pa razlogi prašičji.

Res je oslarija, ki je ne razume tisti, ki tega ni doživel! In nikomur ne privoščim, da bi jo!

Spoštovani, res je, da se živemu človeku lahko vse zgodi. Vendar pa sam mislim, da če se odločimo za otroke, potem moramo včasih svoje želje malo “skrajšati”, drugače lahko to pusti nepopravljive posledice.

Nekatere pravijo, da so mož in otroci sprejeli njihovo varanje in so celo spoštljivi do mame ali očeta oz. do moža in žene, praktično do osebe, ki je varala.

Glejte, bil sem pedagog in andragog nekaj let. Zmeraj so mi »podtaknili« največje problematične mulce v srednji šoli. Ne, nisem noben psiholog ali socialni delavec, poučeval sem namreč tehnične predmete. Rekli so, da znam čudežno z njimi. Zatem sem postal »profo za probleme dijakov« – tako so mi rekli dijaki sami.

Ma vi ne vete, kakšne travme so preživljali mulci, katerih starši so varali. Mi je med drugim povedala ena dijakinja, da je mami varala očeta, ki je delal na montaži. Povprašal sem jo, če se je o tem z mamo pogovorila. Povedala mi je, da o tem se pri njih ne govori, da se vsi obnašajo, kot da se ni nič zgodilo in za praznike so pač idealna družina. Dijakinja pa se je spraševala, koliko časa bo morala še to mirno gledati, predvsem pa, kako bo lahko v življenju zaupala drugim, če jo je izneverila lastna mati, ki jo je imela najrajši. Na govorilni uri sem to previdno omenil njeni mami, kjer je ženska znorela in mi je povedala, da nisem zadolžen za tovrstno problematiko, poleg pa dodala, da naj ne verjamem vse otrokom…

Kako je s to dijakinjo danes, ne vem. Že kar nekaj let nisem več v šolstvu in sploh delam sedaj daleč od mesta, kjer sem nekdaj poučeval. Je pa nekaj res, otroci, katerih starši so varali, lahko delujejo čisto normalno, vendar pa ne znajo ustrezno funkcionirati v partnerskem odnosu. Čisti primer je moja nekdanja žena. Po poroki sem izvedel, da je njena mati varala. Oče je to vedel, vendar so se pogovorili in šli naprej. Navzven delujejo kot enkratna in harmonična družina.

Sedaj pa poglejte naslednje:
Moja nekdanja žena ni mogla nikoli imeti daljšega partnerskega odnosa od nekaj mesecev (uradno je imela pred menoj 6 partnerjev in najdaljša veza je bila takrat 8 mesecev). Najdlje je bila z menoj (dve leti in štiri mesece – poročena sva bila cca 8 mesecev, potem je dala predlog za ločitev). Ko sem izvedel za njena varanja, mi je samo rekla, da se je pač zgodilo, in da naj greva naprej – ja seveda, to je prenesla iz primarne družine. Ni hotela slišati za nobenega terapevta. Je z menoj kaj narobe? Morda sem bil res tako slab, da ni zdržala z menoj. Sedaj pa se vprašam, a je morda res ona naletela na 7 neresnih fantov, ki ni bil noben dober za njo in ni zdržala z njimi?

Pa poglejmo primer njenega brata. Poročil se je nekaj mesecev za menoj, dobil je otroka nekaj mesecev za menoj in se tudi on ločil nekaj mesecev za menoj. Naključje?

Pa poglejmo primer njenega drugega brata. Star je 32 let in do sedaj še ni imel resne punce. Mislite, da je tudi to naključje? Drugače pa familija deluje uglajeno in na nivoju.

Sam mislim, da poseldice varanj mame moje nekdanje žene ne bodo čutili samo njeni otroci, ampak tudi njene vnukinje, ki sedaj živijo v razbitih družinah in vprašanje, koliko rodov naprej se bo to vleklo.

Zakaj je prišlo do tega pa presodite sami! Je res to naključje, ali pa se tihi problem širi iz primarne družine?

LPE

Jaz pa sem to doživela,ok res da nisem imela moža,je pa imel on ženo in še vedno mi niste odgovorile ker imate podobne izkušnje vas sprašujem,od kje filozofija,ljubica mojega moža je prasica-npr.monica,žena(ima doma moža) ki pa ima ljubimca,ki ima ravno tako ženo pa ni prasica je samo zaljubljena in si želi biti ljubljena,ne razumem pa da si bog!

No bom dala primer,da mi boste lažje odgovrile,takole

gospa poročena pa ne samo ena,pisala bom le o eni,ki ve da sem imela v preteklosti vezo z poročenim moškim,mi je brez dlake na jeziku dala na znanje,da sem navadna umazana kuzla,razdiralka družine,da sem ga omrežila z sexom in da sem edinole za to dobra..hm potem pa izvem,da ima ta ista gospa poročenega ljubimca,ja sej ne moreš verjet,neveš al bi se smejal al zjokal..in seveda mi hudič ni dal miru pa sem jo tako vprašala ,ja čuj jaz sem kurba ,ti pa si kaj???
sej spet nemoreš verjet,je razložila,da je v njenem primeru to drugače,da sta zaljubljena in da se imata rada,da je več kot samo sex,ker kjer sta dva poročena skupaj je to lahko samo iz velike ljubezni,kjer pa samske kobile skačejo za oženjenim,je pa jasno samo to da se gre za sex..

ok men res ni jasno ampak naj jim bo

Plus še nekaj,pol pa neham sitnarit,še ena razlaga,ki sem jo slišala,jaz kot samska nimam družine(to dejstvo je preslišla,da imava tudi midva skupnega otroka,ampak to seveda ni isto,to se ne more primerjati z zakonskimi otroci-ne bom pisala katere žaljivke je vse slišala,bi me naš gospod cec takoj brisal 🙂 iz mojih ust,mislim da je bila še cel teden rdeča v obraz,on jo pa ima,ja sej jo ima njen tudi ,pa ona sama tudi,bog se ga usmili no..

Pa še nekaj bi vam rad povedal, morda bo komu koristilo.

Pred leti je bila moja dobra prijateljica študentka v Ljubljani. Spoznala je tipa privatnika – pri njemu je delala preko študenta. Kar naenkrat sta začela zaljubljeno hoditi okoli. On je imel resno zvezo. Ja, moji prijateljici je govoril po nekem »stereotipu«, da je njegova trenutna partnerica zmaj in mu sploh ni jasno, kako je lahko z njo, da pa je moja prijateljica princesa njegovega srca. Ona tudi vsa navdušena in vzhičena. Govorila nam je, kako lahko le enkrat v življenju začutiš to, da neki osebi pripadaš, in da je ta moški to, kar je pričakovala, predvsem pa se ti to lahko zgodi le enkrat v življenju.

Glede na napisano nekaterih v tem forumu, bi pričakovali, da sta živela srečno do konca življenja, ker sta se našla res tista dva, ki sta si usojena…

Samo Walt Disney je pisal pravljice s srečnim koncem, ki pridejo tako nekako spontani… V realnem življenju pa je potrebno za ta »happy end« veliko narediti. Moramo se odpovedovati, prilagajati, odpovedati lepim stvarem…

Kako se je končala zgodba moje prijateljice (oz. še traja)? Prijateljica je sijala od ljubezni. Nato jo nekaj mesecev nisem videl. V časopisu smo videli neki članek o prometni nesreči. Vsi so samo nekaj ugibali (niso bila napisana cela imena, ampak samo inicialke). Moja prijateljica je imela s tem sanjskim fantom prometno nesrečo in poškodbe so bile tako hude, da ima še danes posledice. Ležala je v bolnici in ne boste verjeli ta fant je bil noč in dan pri njej, ker jo je ljubil, ker je bila to ženska njegovega življenja in ljubezen se je nadaljevala. Še danes se močno ljubita, čeprav ima ona vidne posledice… Verjamete? Ja in potem svizec zavije čokolado.. Tega scenarija ni pisal Disney ampak realno življenje, ki je bilo naslednje: Tisti sanjski fant moje prijateljice ni prišel niti pogledati v bolnico, niti je ni poklical, da bi jo vprašal, kako je… On je namreč nesrečo preživel brez posledic. Zadeva je dobila epilog na sodišču in tam sta se prvič po nesreči videla. On pa se je vrnil k svoji partnerici, ki je bila takrat, ko sta bila onadva sanjski par in ustvarjena eden za drugega pravi zmaj.

Osebno mislim, da če dva ugotovita, da sta si usojena, potem si morata biti usojena v dobrem in slabem.

Lahko je govoriti o sanjskem partnerju lepo, ko gre vsem dobro. Partner se testira v kritičnih situacijah in tisti, ki ostane, je res sanjski partner.

LPE