Blažka 123,
temu jaz pravim zaljubljenost. Podobno je bilo pri meni. Na faksu sem bil zaljubljen v žensko, ki je bila izjemno lepa po zunanjosti. Bila sva par. Sicer nisem nikdar izvedel (ali imel občutka), da me vara. Motila pa so me njena nihanja. Kadar je bila samozavestna je zmeraj govorila, da si lahko dobi kateregakoli moškega. Ko pa je bila depresivna, pa je bila vsa medena in sem bil naj, naj moški zanjo. Kmalu sem ugotovil, da z njo ne bom mogel živeti. Odločil sem se in odšel. Prišli so meseci, ko sem bil depresiven. Bili so dnevi, ko bi kar skočil v njen objem. Skrbel sem, da nisem bil več v njeni bližini in se jo začel namenoma izogibati. Pred leti sem jo videl, ko sem bil s partnerico na modni reviji v Zagrebu. Še preden me je ona zagledala sem odšel. Danes je ne pogrešam niti malo več.

Imeti moraš trdno voljo in ugotoviti, kaj boš naredila, ko te bo poklical ali pa ga boš videla. Izogibaj se mu. Začrtaj si natančne cilje in želje, kakšnega moškega želiš. Najdi si prijateljico, terapevta ali morda duhovnika, ki te bo vodil, te poslušal in ustrezno svetoval. Začni delati na sebi. Take spremembe v duši so zelo naporne, vendar obrodijo bogate sadove.

Enako je bilo pri moji sestri. Bila je noro zaljubljena in potem je pustila fanta zaradi njegove neresnosti. Jokala je cele večere. Čeprav je prišel ta nekdanji fant za njo na dopust, ni popustila. Izogibala se ga je. Nato je rekla, da zaradi bolečine ne bo imela nobenega fanta več. Zatem jo je začel osvajati drug moški. Bil je resen in vztrajen. Potreboval je malo manj kot leto dni, da ga je sestra vzljubila. Danes sta poročena že veliko let in kar je najpomembneje sta srečna. Mi je enkrat rekla, da danes, ko gleda svojega moža, sploh ne ve, kaj je videla na tistem moškem, ki jo je prizadel in sploh ne ve, zakaj je bila tako nora nanj.

Zapomni si, da te bo močna volja in odločnost pripeljala do moškega tvojega življenja. Brez preizkušenj žal ni sreče.

LPE

Evgen…nisi me prav razumel…jaz imam družino…partnerja varam,pa bi rada nehala s tem…pa ne vem kako….Vedno znova se vračam k temu ljubimcu,za katerega točno vem,da me ne spoštuje.

Na telefon se mi oglaša samo,kp on hoče in isto na mail.Odgovori na z 1 sms,potem pa ignorira…razen,ko on hoče da se dobiva!

jezna sem nase,ker takrat nisem močna,da se ne bi oglasila,da bi ga jaz ignorirala…..2tedna sem jezna naj,potem se spet oglasi in se spet vračam…..prav nič več od njega ne dobivam,kot goli sex…..
Pa ne vem črto potegnit,ker sem tako nora nanj,na sex z njim…

Blažka to je pa tako v skrajnost napisano, da ali si res kura, ali ti je pa samo dolgčas.
Pa brez zamere.

Blažka,
no, najprej bi ti rad povedal, da je moja žena počela enako kot ti, in ko sem izvedel, sem se totalno sesipal. To je huda bolečina.

Drugače pa Blažka, vsi delamo napake in bistveno je, da si prepoznala svojo napako in iščeš rešitev, da se jo znebiš.

Tvoj mož še očitno ne ve. Niti ne vem, če je to dobro ali ne, ampak Blažka, poglej otroke in poglej moža. A ni to dragoceni zaklad? Res želiš to izgubiti zaradi gole spolnosti? Veš, veliko nas je tistih, ki bi to radi imeli pa žal tega nimamo več.

Odločitev je samo tvoja. Glej, misliš, da sam nisem imel problemov? Sem pred leti ravno začel zvezo z eno partnerico. Po dveh letih sem na službeni zabavi spoznal privlačno sodelavko. Ja, podivjali so mi hormoni in tudi ona ni bila indiferentna do mene. Zapustim zabavo in grem na sprehod. Trezno premislim in brez, da sem se vračal na zabavo sem odšel domov. Nekaj dni mi je še cingljalo v glavi, nato pa sem jo zavestno odmislil. Nato pride ta sodelavka do mene v službi in me vpraša, če je kaj narobe naredila. Povedal sem ji situacijo in jo prosil, da omejiva srečanja.

Sedaj sem ločen in seveda se v takih primerih pogovarjaš tudi s prijateljicami. Že prej sem imel poročeno prijateljico, ki je bila točno takšna, kot sem si idealno predstavljal žensko. Skratka krasna! Ma, kaj bi dal, da bi se predala ljubeči in strastni spolnosti. Včasih kar sanjarim, ona me prime, se me dotakne, jaz še bolj sanjarim. Tudi ona mi je začela razlagati svoje probleme. Tako sva se gledala v oči… Hotel sem jo prijeti za roko in poljubiti, a preden sem to storil sem pred očmi zagledal njene otroke in njenega moža, ki mi pravzaprav zaupa. Odšel sem stran z izgovorom in se po nekaj trenutkih vrnil ter se zlagal, da so me nujno poklicali v službo.

Sem gledal zvečer njeno številko in jo hotel poklicati. Zopet sem imel pred očmi njene otroke in moža. Izbrisal sem njeno ime in njeno številko zapisal v mobitel pod imenom Ne odgovarjaj!

Kljub tvojemu odgovoru so moji nasveti isti. Delaj na sebi, ugotovi, zakaj si vzljubila moža, glej na svoje otroke, ki so ti bili podarjeni… Če sama ne zmoreš, si poišči terapevta. Dobri so Alenka Berlot Košiček, dr. Sanja Rozman, pater Christian Gostečnik…

Ja, pa še nekaj, spolnosti iz strasti je krasna, vendar se nikakor ne more primerjati s spolnostjo iz ljubezni, ki v tebi vžge strast.

Blažka, vem, da ti zmoreš spremeniti sebe, samo odločiti se moraš!!!

LPE

Rada bi povedala nekaj Evgenu. Pri tebi v pisanju je čutiti veliko spolnosti. Kot da je skok čez plot zaradi spolnosti. To je le posledica. Jaz pri svojem možu pogrešam komunikacijo. Spolnosti itak že ni 10 let in do danes mi še ni povedal, zakaj. Zmožen se je pogovarjati le o materialnih stvareh, pa še to le v telegrafskem stilu. Nikamor ne gre z menoj, mogoče le kdaj v trgovino z živili (izjemoma). Tudi če sem odsotna, me ne vpraša kje sem bila. Skratka, sem gospodinjska pomočnica in mati njegovih otrok. In vse, po čemer hrepenim je le topla moška beseda, objem, rama, kamor se lahko naslonim in občutek, da nekoga zanima, če sem živa. In če bi bila še spolnost (ali pa če je ni, kaj me briga) ali si Evgen upaš reči, da je to varanje????

dolgoročno varanje rešiš tako, da se ločiš.

kratkoročno pa je spodrsljaj, trenutek streznitve v omami.

to kar pišeš o možu je stvarno beda od bede in tvoj ljubimec, v kolikor to enako posluša je nič drugega kot bednik.

loči se, “gliha skup štriha”, ali drugače “lonac je našao poklopac”

Zdaj je žal prepoznooooooooooo! Partnerja je treba že na začetku usmerjat, se z njim pogovarjat in ga usmerjat. To nikakor ni ukazovanje, vendar, če hočeta funkcionirat v pozitivnem prijetnem okolju je treba ustvariti tak odnos, to ne pride samo od sebe! Če pač partner ni pripravljen sodelovati, žal nista za skupaj. Sklepam, da si se mlada zaljubila in sklenila vezo, a na njej premalo naredila!

Ja, vseeno bi bilo in je varanje. Varanje zato, ker razmišljam o tem za njegovim hrbtom, ker tega ne ve, ker nisi odkrita z njim. Varanje navsezadnje tudi zato, ker delaš proti sebi – varaš tudi samo sebe. Varaš vse okoli sebe, ki mislijo, da sta v redu par (če pač kdo to misli, ne vem), varaš otroke, ki mislijo, da živijo v normalni družini. A veš, zakaj od njega ni odgovora? Ker mu je popolnoma vseeno. On je rabil služkinjo in jo je dobil. Obstaja skupina moških, ki so tako brezbrižni, leni in pišmevuhovski, da niti seksa ne rabijo. Glavno, da je cajtng, TV, kaj za pod zob in pir.
Kakšno življenje živiš? Kakšen zgled daješ otrokom? Sporočaš jima, da partnerstvo pomeni avtomatsko, hladno, tiho sobivanje brez skupnih točk. Kaj boš imela, ko bodo še otroci šli z doma? Gospodinja boš tujcu v zatohlem domu, in to brez plačila. Edino, kar ti bo preostalo, bo, da vzameš pet psov ali mačkov iz zavetišča in skrbiš zanje. Pa daj poišči nekje v sebi mladostni pogum in zanos, ki si ju tako kot vsi zagotovo imela. Naredi končno spet nekaj zase.

Ne morem razumeti. Ne morem razumeti, da nočeš živeti. A je to, kar zdaj živiš, sploh življenje? Po mojem ni.

Kar pogrešaš, iščeš na napačnem kraju, za povrh se pa tega celo tudi zavedaš! Pa mi povej, a ti tako narekuje pamet? Najbrž ne. Zakaj je torej ne poslušaš?
Jaz sem bila tudi mrtva. Veš, kako je zdaj noro! Kar trga me od sreče. Sem sama, ampak živim. Nič mi ne manjka. Okolica mi pametuje, ej, si tolk lušna in fajn, ti boš ziher našla kakega fejst tipa – ga nočem, ne rabim, ne iščem. Našla sem sebe in to mi je zaenkrat dovolj.

Eh, jaz tudi varam, pa nimam nikoli slabe vesti. hvala bogu. zivljenje je samo eno in rada bi ga prezivela tako, da ko bom stara mi ne bo za nic zal. In vem, da bi mi bilo lahko zal samo za tisto kar nisem oz. ne bom naredila. Zdaj so drugi casi. rada imam partnerja, imva druzino, vendar dolocenih stvari mi pač ne nudi, kar se ne pomeni, da ne bi ostala z njim. pravzaprav mi je skoda druzine zaradi tisto malo pozornosti, ki si jo zelim, pa je doma nimam. kdo ve, morda me tudi sam vara. kar ne ves ne boli. jaz ne drezam vanj, on ne vame.ko smo skupaj nam je vredu, ko sva vsak zase, pa nama je verjetno se boljse. Jaz zase vem, da mi zaenkrat tako ustreza, ko pa mi ne bo, bom verjetno nekaj spremenila. res pa je da nimam stalnega ljubimca. imam pa priloznosti. nekatere izkoristim, drugih spet ne. vcasih po eno leto nimam nikogar. potem pa pride kdo, ki mi zamaje kolena in se zgodi.tako. ne bi pa mogla ziveti dvojnega zivljenja, ce bi imela stalnega ljubimca. za te stvari preprosto potrebujes veliko casa, zivcev, izmisljevanj…

In pozornost ki jo dobiš od naključnega ljubimca 1x na leto, ali še to ne, ti zapolni življenje? Če že tako razmišljaš, bi si morala privoščit več.
Za stara leta je to bolj švoh izkoristek.

Za katera koli leta, za katera koli leta.

Eh ja….čudi me,da pa nima nihšče želje,da bi se te razvade ali odvistnosti od takoh odnosov znebil!

Strinjam se z abecedarko,da za stalnega ljubimca rabiš veliko energije,časa,živcev…..pa še bi se tega našlo….ampak meni je le ta prinašal pozornost,strast…vznesenost…kar od občasnega sexa ne dobiš…..

Žal mi je tistega dneva,ko sem se zaletla v taka razmerja,ker zdaj več ne vem iz tega…ne vem brez tega živeti,ker sem tako vpletla v svoje življenje še nekoga,za katerega veš,da misli nate,da te spet komaj čaka….

Tudi jaz sem to počela, kakšno leto je trajalo, ne preveč pogosto. V vezi s partnerjem (neporočena, brez otrok) je bilo nevzdržno, bil je brezposelen in pravzaprav nisva imela pravega odnosa-prepiri, depresije.. Ta “ljubimec”me je samo izkoristil, prav ni me ni spoštoval. Jaz sem se nekako zaljubila na pol v tega ljubimca, ne vedoč da je gniloba od karakterja. Prepričana sem bila, da bom fanta pustila, da to ni to in imela plan tudi tega ljubimca pustiti. Potem pa se je zgodil preobrat-s fantom sva se začela vedno bolje razumeti in sedaj je že 2 leti od takrat in se imava super. Želiva se poročiti in si ustvariti družino. Vendar mene gloda slaba vest. Ne morem mu pogledati iskreno v oči, ne morem se poročiti z njim, ne morem imeti otrok z njim, ker imam slabo vest, da mu prikrivam. Po drugi strani, če mu povem, ga bom globoko razžalostila. Ali res mora tudi on čez ta pekel? Ni in ni mi jasno kaj je prav v tej situaciji, ali nase prevzamem ta greh in sem tiho (kaj če izve od koga drugega?) ali se z njim vsedem in mu povem. Tvegam, da me bo pustil, ko se imava pa tako dobro. In da mu nikoli ne bo odpustil. Ali mi lahko kdo pomaga pri tej grozljivi dilemi? Jaz sem se od te moje izkušnje naučila, da sta iskrenost in zaupanje najlepši vredni v partnerstvu in da je vse ostalo brez vsebine. Tko kot pravi Evgen, ko pride skušnjava, se ji moraš prav upreti. Ker vsakemu kdaj na pot pride skušnjava in tudi jaz sem se morala tistega ljubimca še eno leto in pol otepati, ampak če ne gre z lepa, pa z grda. Eni si prav želijo uničevati odnose in prav uživajo v tem. Neskončno vam bom hvaležna za iskrene odgovore, mogoče iz prve roke.

So stvari, ki jih je bolje ne povedati. Odgovornost je samo tvoja in ni potrebno, da jo preneseš tudi nanj. Ti si se iz tega naučila nekaj dobrega. Pusti stvari in nikoli nikoli ne pridi v skušnjavo, da jih podeliš.

preberi me na drugem postu.

OJLA!
Ne morem si kaj, da se ne nasmehnem ob branju zgornjega posta, ki ga je napisala”Tudi jaz sem naredila to napako”.
Rada bi ti povedala samo eno – iz prve roke….Pusti preteklost in živi za bodočnost. Zakaj si sploh očitaš, če si takrat iskala sebi sorodno dušo? To je najbolj naravna stvar v življenju in če nisi bila srečna s fantom, si mislila, da bo ta drugi boljši. Morda si ravno zaradi te izkušnje spoznala, da ti vendarle fant daje tisto kar potrebuješ! Torej si se le nekaj naučila in bodi hvaležna, da se je to zgodilo še pred poroko, ko še ni otrok….
Torej, pusti kar je bilo, ne prizadeni fanta po nepotrebnem!
SREČNO!

Hvala za lepe besede in razumevanje. Resnično sem spoznala, da imam svojega fanta zelo rada in ga zelo spoštujem in cenim (in najino vezo). A tako me skrbi…Kaj če izve? Mislim, da kar nekaj ljudi ve za ta moj spodrsljaj…Ali naj torej če se razve, fantu povem kako je bilo, po pravici (če me seveda vpraša) ali naj tajim do konca in rečem, da gre za izmišljotino?

Spoštovana Tudi jaz sem naredila to napako,
morda boš težko sprejela ta odgovor, vendar na moje izkušnje se mi zdi realen.

Mnogi zagovarjajo, da naj se nebi prevara povedala partnerju. Moj aspekt je drugačen. Mislim, da tako grobe napake partnerju ne smemo zamolčati. Zakaj? Le redko ostanejo prevare neodkrite. Slej kot prej se odkrijejo. Potem pride do hude srčne bolečine pri prevaranemu, ker je doživel prevaro in sploh zato, ker je ugotovil, da mu partner povrhu tega še laže.

Veš, govorim iz svoje izkušnje. Žena je bila vsa ljubeča do mene. Sem jo pred poroko peljal na kosilo in prosil, da mi zaupa, če ima kakšno skrivnost, ki bi jo moral vedeti. Prijela me je za roko in mi rekla, da me ljubi. Po poroki pa grenka resnica. Varala me je takrat, ko je bila najbolj ljubeča. Moje življenje se je totalno sesipalo. Nisem vedel, kdo sem, kaj sem… Spraševal sem se, če sem sploh še moški… Samo nekaj ti povem, nikdar več ji ne bom mogel zaupati.

Če bi mi takrat pred poroko povedala, kaj je počela, bi gotovo preklical poroko, dal pa bi ji možnost, da se spremeni. Zahteval bi terapijo, in če bi po večih letih ugotovil, da se je spremenila, bi šel z njo v partnerski odnos.

Tisti, ki imamo srce, bomo težko varali, če pa že bomo varali, bomo to priznali, ker nas bo žrla vest. Sem že enkrat napisal zgodbo ostarele ženske iz doma ostarelih, ki je prevarala moža. Pri njej sva bila z duhovnikom. Zelo je trpela. Prosila je, da greva na grob njenega moža in mu poveva, da ga ljubi, in da ji je žal za prevaro, vendar tega ne more popraviti.

Odločitev pa je vsekakor tvoja!

LPE

In kaj boš storil glede odnosa? Boš /si/ odšel ali boš /si/ ostal?