Samo sekiram se in trpim! :(
Življenja ni možno spremeniti z velikimi koraki…Malenkosti in majhne pozornosti so tisto, kar nam vliva upanje in pogum, da gremo naprej.
Nobene spremembe niso enostavne. Zato, ker s tem delamo proti sebi….Zavestno si želimo spremembe, a notranji glas in navade nas še vedno držijo na starih tirih. Tudi ta način razmišljanja, da si premalo pogumna za velike korake, je odsev tistega dela osebnosti, ki te drži na starih tirih. Tako sama sebi jemlješ pogum, saj se ti vsaka sprememba zdi prevelik zalogaj.
Zato lahko celo življenje zbiraš pogum, a dokler ne boš cenila in opazila majhne spremembe in korake, ne bo napredka.
Pogum pride, ko začutimo, da imamo nek cilj in nek smisel v življenju za katerega se borimo.
Ne delaj na pogumu, ampak imej vizijo….Ko boš vedela za kaj živiš, boš imela smisel in pogum.
Še eno veliko, skoraj nerealno pričakovanje….Za tiste, ki so nezadovoljni, je značilno, da si postavljajo nerealna pričakovanja in se tako nehote zadržujejo v začaranem krogu nezadovoljstva.
Če te zanima mnenje, podaj vprašanje…Zato je forum…..Tu smo vsi sami nevpleteni v tvoje čustveno stanje.
Uh tega pa je zelo veliko, cel drzavni aparat :
Element javnega sektorja (število zaposlenih; masa plač)
– nevladni proračunski uporabniki (830 zaposlenih; 2,3 mio EUR)
– vladne službe (1332 zaposlenih; 3,0 mio EUR)
– ministrstva in organi v sestavi (28002 zaposlena; 52,3 mio EUR)
– upravne enote (2726 zaposlenih; 4,2 mio EUR)
– sodišča in tožilstva (4921 zaposlenih; 9,1 mio EUR)
– občine (4671 zaposlenih; 8,0 mio EUR)
– krajevne skupnosti in mestne četrti (57 zaposlenih; 0,1 mio EUR)
– vrtci, šole, univerze (55958 zaposlenih; 102,3 mio EUR)
– zdravstvo in lekarne (31872 zaposlenih; 63,0 mio EUR)
– zavodi s področja socialnega varstva (10520 zaposlenih; 14,0 mio EUR)
– zavodi s področja kulture (6220 zaposlenih; 11,4 mio EUR)
– zavodi s področja raziskovanja in znanosti (2474 zaposlenih; 5,1 mio EUR)
– zavodi s področja kmetijstva in gozdarstva (1725 zaposlenih; 2,9 mio EUR)
– javne službe gospodarskih dejavnosti (453 zaposlenih; 0,7 mio EUR)
– javne službe malega gospodarstva (133 zaposlenih; 0,2 mio EUR)
– gasilci (640 zaposlenih; 1,1 mio EUR)
– državne agencije (zaposlenih 714; 1,6 mio EUR)
– ZPIZ, ZZZS, ZZAP, jamstveni sklad (2635 zaposlenih; 4,7 mio EUR)
– državni javni skladi (248 zaposlenih, 0,5 mio EUR)
– občinski javni skladi (124 zaposlenih; 0,2 mio EUR)
– manjšinske organizacije (26 zaposlenih; 0,04 mio EUR)
SKUPAJ:
– 156.584 zaposlenih v juniju 2009;
– njihova bruto masa plač v tem mesecu je znašala 287 mio EUR;
– povprečna bruto plača 1834 EUR.
In kaj si ti po poklicu?
Robi, hvala, ker si se potrudil s konkretnim odgovorom.
Imam vizijo in hodim z vso pozornostjo proti cilju, ki zajema fokusiranje in trud, pozornost vsaki najmanjši stvari, vztrajnost in plavanje proti toku oz. preskakovanje polen v obliki neprijetnih pripomb, ki mi jemljejo energijo in če sem v slabi koži me zmedejo in zbijejo samozavest. Imam problem, ko mislim, da se moram ozirati na ves svet, da ne bi koga v tej svoji zgodbi prizadela, vsekakor pa ni nihče nebogljeno odvisen od mene.
Zaradi sanj in zmotne predstave sem spet na začetku. Ne maram prepirov, tožarjenj, če bi želela mir, pa nastanejo tehnične težave. Kot si dejal, spremembe niso enostavne. Odšla bi.
Lepo..Vidim, da si na pravi poti.
Verjamem, da se oziraš na to, da ne bi koga prizadela…Vendar je to oziranje le odsev slabe samozavesti….Menim, da boš kmalu spoznala, da ne glede kaj storiš, nikoli ne bodo vsi zadovoljni…Tako, kot tvoje zadovoljstvo izvira iz tebe, tako je tudi pri drugih….
A zapomni si, da drugim ne moreš dati sreče in zadovoljstva, če je nimaš v sebi.
Bistveno ti mora biti, da poskrbiš za lastno srečo…..Drugih ne moreš spremeniti….In to naj bo tvoja prioriteta.
Kar pogumno pojdi naprej…..
Sčasoma skoraj vsi spoznamo, da nas na naši življenjski poti, tudi naši najbližji ovirajo….Nam zaradi svojih tipičnih vzorcev obnašanja, vzbujajo stare občutke in nas držijo v začaranem krogu….Zato je treba iti naprej, saj položaj postaja vedno težji, ne glede na navezanosti, nas življenje sili naprej.
Robi, hvala, ker mi pomagaš misliti.
Danes bom premlevala o tem, kako je to res, da karkoli storim (v dobri veri, da sem naredila dobro), nikoli niso vsi zadovoljni, da ne govorim celo o tem, da se jim vse zdi samoumevno.
Tudi začaran krog in vse težji položaj je plod moje samoprevare, ko sem mislila, da se mi samo zdi oz. je z mano nekaj hudo narobe.
Sicer je pa že to napredek, da sem sploh opazila, da še živim. Navezanosti sem se že rešila,
tako da sem popolnoma svobodna mentalno. Bolj se bojim fizičnega napora, ki me čaka…
Poznaš te stvari tako dobro iz kakšne literature, ki bi mi jo priporočil?