Samo povedala bi rada
Pozdravljeni!
Nekomu bi rada povedala, pa nimam komu, tako si želim nekaj tolažbe, nasvetov kam se lahko obrnem za pomoč….konec koncev vem, da sem sama kriva da sem se znašla v taki situaciji. Neumna sem oprostila in zaupala, da bo bolje.
Torej zadnja dva meseca sta bila zame psihično neznansko naporna in boleča. Najprej smrt očeta, potem ponovno varanje partnerja.. Ostala sama z dvema majhnima otrokoma, prvi 3 leta in drugi 4 mesece in da je mera polna se partnerjevi starši in on trudijo na vso moč, da bi mi odvzeli starejšega sina…
Moj dragi partner me je prevaral že pri prvem otroku takrat sem hotela končati, preveč je bolelo, uredila preživnino, obiske zanj in hotela sem, da se partner odseli. To mi ni uspelo, znebiti se ga. Nekako je ostal z nama in ves ta čas dokazoval, da se je kao spremenil, da mu pomeniva vse. Začeli smo graditi nov dom, počasi pozabljati bolečino, ki mi jo je zadal. Povedala sem mu, da če me še kadarkoli prevara je dokočno konec…ampak tega sem se bala, nisem vedela kako dolgo bo zdržal. Odločila sem se za 2 otroka, za katerega še vedno ni podpisal očetovstva… Bili na morju in ko smo prišli domov, sem ga prvi večer zalotila z drugo. Nagnala sem ga in tokrat je res odšel. Morala bi biti srečna, a tu se vse šele dobro začne. Razočarana sem, kako je mogel, kako je mogla ona, ki je vedela kaj sem prvič prestala, pa sta mi naredila to…Seveda mu je marikaj natvezila in kasneje mi je povedal, da je zdaj pa le končno našel pošteno in pametno punco, ki mu je povedala kaka sem in kaj jaz govorim krog zanj, pač čveke….in še to, da si vse domišljam, da on že ni z njo. Očitno sem pač narobe videla, samo jaz vem da nisem. Ne razumem kako more govoriti, da sem jaz kriva za razpad, da sem jaz uničila našo družino,da je bil on neumen, ker mii je zaupal…ravno obratno…Sina vozi zraven nje v trgovine in ji kupuje oblačila….To me niti ne boli najbolj, saj sem v resnici vedela da je tak, bolj me boli, ker izsiljuje za sina, ga hoče imeti zase in mu polni glavo z neumnostmi, da je doma zraven njega in njegovih staršev da ga ima samo on rad…vozi ga okrog brez otr. sedeža, podnevi ponoči…seveda tudi zraven nove… Meni pa grozi, da ga bo vzel, da hoče biti z njim in ne z mano v malem stanovanju, kaj vse mu bo on nudil….da bo tudi mlajši otrok šez 3 leta mene zapustil in šel k njemu (pa trenutno ne kaže nobenega zanimanja zanj). Svojim staršem je naložil kup laži in svojo novo vezo pred njima skriva. Stvar je v tem, da mi ni vseeno, da moj otrok joka, ko pridem jaz ponj v vrtec, da samo ateku riše risbice…da noče biti z mano in jemlje to kot kazen…vem da je malo ljubosumnja zaradi dojenčka. Svojemu partnerju sem tudi šla za poroka za kredit in zdaj noče dobiti drugega ali zastaviti nepremičnine, da bi lahko jaz zase vzela kredit za stanovanje. Za drugega otroka sem šla na CS za priznanje očetovstva. Nekako me zaradi tega drži v pesteh in pravi da bova vse uredila (kdaj ne vem), da hoče tudi on imeti skrbništvo zanj…skratka on želi imeti otroka, pa še sam zase ne zna skrbeti….še vedno zanj skrbi mama.Boli me, ker ne vem kaj naj storim, kako naj pridem iz tega ven….Boli me, ko vem, da bosta v petek in soboto zvečer z mojim sinom zunaj…da ga ščuva proti meni in da mu to presneto dobro uspeva. Če se ne bom strinjala z skupnim skrbništvom mi bo finančno nagajal, jaz pa ne bom dobila kredita zase…začaran krog… Ne vem kako naprej,sram me je, njega ni…Zakaj? Misim da ne ve kaj je naredil in kaj dela
Buh, kako ti sploh lahko živiš??????
Ko sem to čitala, na koncu še samo preletavala, sem postala tako besna, da ti ne morem povedat!
Kaj si to imela nekega vsranca in kako si mogla, z njim dvakrat rodit?
Nujno, ampak res nujno potrebuješ pomoč, nekoga močnega polek sebe, da začneš tudi sama gradit na sebi, svoji moči, samospoštovanju, odločnosti, morda tudi včasih ZLOBI.
Jaz mu otrok ne dam, ker to kar on počne s starejšim sinom, je za otroka življenjska nevarnost in psihično izsiljevanje, agresija (voziti brez avtosedeža je prepovedano in se kaznuje, ampak ne gre za kazen ampak samo odgovornost, šinfanje otrokove matere, izsiljevanja in blabla).
Kaj živiš v kakšnem manjšem kraju? PRESELI SE IN TO TAKOJ, bilokam na drug konec SLO, stran od vsega tega. Sicer je res beg, ampak to je po mojem v tem trenutku edina zdrava možnost, da se znebiš vsega negativizma in pritiskov v tem okolju. Jaz bi se in to na hitro!
Da o denarnih težavah niti ne pišem, ker ne vem kje naj začnem. Ne vem če obstajajo kakšni strokovnjaki, kateri ti lahko pomagajo pri finančnih rečeh, to se pozanimaj ali kdo tu ve.
Ma drugače pa kapo dol, da sploh še dihaš in živiš, pa da si še sploh toliko zavestna in hočeš ven iz vsega tega sranja, ter iščeš pomoč. Ker to sigurno nujno nujno potrebuješ!
Vsekakor si naredila pravilno, ko si ga pognala čez prag.
Najprej si priskrbi dobrega odvetnika, ker boš drugače zelo sigurno potegnila kratko. Urediti moraš očetovstvo (predvidevam da je on oče), zagrozi mu s tožbo za očetovstvo, pa da če ne bo priznal, boste šli na testiranje DNK. Ker pač je on oče, bo moral na koncu plačati vse sodne stroške, oba odvetnika ter tudi DNK testiranje, ki mislim da stane čez 1.000 EUR. Mislim, da ga boš tako lahko zelo hitro prepričala, da bo priznal očetovstvo za drugega.
Kar pa se tiče, pri kom bodo otroci, tukaj pa ti ne vem svetovati.Vem pa da je težko, ker šuhta otroke proti tebi, ampak resnično ne vem kaj naj ti svetujem pri tem.