Pozdravljeni, dr. Cerar,

jaz sicer (vsaj zaenkrat) ne potrebujem vašega čutečega odgovora, ampak bi vam rada napisala samo par besed občudovanja.

Za vas vem že zelo dolgo, podrobneje pa sem »spoznala«, ko ste postali Slovenka leta 2007. Rada bi vam povedala, da vas in vaš trud za te male borce izredno občudujem in se hkrati sprašujem od kod jemljete energijo za vse delo, ki ga opravljate. Na vašo stran me je prvič zaneslo čisto slučajno in tako občasno prebiram vaše odgovore prestrašenim staršem. Ko pa je bila jan 2008, na vašem oddelku mala pupa, ki je hčerka (in velika borka) mojih dobrih prijateljev pa sem za vas še večkrat slišala. Starši vas niso mogli prehvaliti in vem zakaj – ker ste enostavno izjemni. Punčka je sedaj medtem že prava pupa in je stara 3 leta. Človeka s tako velikim srcem kot je vaše danes srečamo vse redkeje, četudi bi narava vašega poklica morda pričakovala takšno srčnost, pa to še zdaleč ni samoumevno.

Vaši odgovori so vedno tako ljubeči in pomirjujoči in hkrati tako strokovni in optimistični, da ime človek vedno dober občutek, ko prebira vaše tople besede. Želim vam še naprej veliko uspehov pri vašem delu in čim manj prezgodaj rojenih miškov in čim več veselih srečanj v Mostecu 🙂 Menim, da bi v Sloveniji morali večkrat organizirati kakšno dobrodelno akcijo za nakup vseh potrebnih aparatur, ki jih potrebujete na vašem oddelku. Ko bo naslednja takšna akacija se ji vsekakor pridružim.

Srečno in veliko uspehov na vseh področjih,

petra

Draga Petra,

uf, tole sporočilo pa je napihnilo moj ego 🙂 Pa še svežo energijo za delo ste mi dali – tudi za takšno, ki ga ne obožujem najbolj in kamor sodi iskanje donatorjev za naš oddelek.

Res imam srečo, da imam krasno družino – tako tisto doma (mož, sinova, kužki, starša z novima partnerjema…) kot tisto v službi (medicinske sestre, babice, zdravniki, fizioterapevtke, strežnice – vsi “dihamo” skupaj). In delo z “bolniki”, ki to pravzaprav niso – večina rabi le nekaj pomoči, da zraste in dozori. Tako “drobižki” in njihovi starši predstavljajo našo najširšo “družino” – in tako kot to gre v družinah, imamo tudi mi svoje boljše in slabše trenutke, a ostajamo povezani za vse življenje…

Hvala za dobre želje in lep pozdrav mali – veliki pupi in njenim staršem.

Tem besedam Petrep se tudi jaz pridružujem.Vsaka Vam čast in enako veliko sreče in uspehov v nadaljne povsod.
Pa še hvala za Vaš čas,ki si ga vzamete