samo eno vprašanje
Lep pozdrav! Hmmm, ne vem če sem se sploh poslužila pravega portala in če se izkaže da sem zgrešila, se vam iskreno opravičujem. Ne vem namreč, če bi svoje težave resnično lahko označila kot motnje hranjenja, a v eni stvari sem sigurna, in sicer, da je hrana stvar na katero mislim 60 minut na uro, 24 ur na dan in 365 dni na leto. Dve leti nazaj sem pri športu s katerim se ukvarjam dobila navodilo, da bo potrebno shujšati. Kot pridna učenka sem ubogala in v dveh mesecih izgubila precej kilogramov, pri višini 167 cm, sem tehtala 45 kilogramov. Izgubila sem menstruacijo, ki je od takrat nimam več (sedaj sem stara 18 let). Če sem pojedla le grižljaj več od predvidenega, sem končala z glavo v WC školjki, s telovadbo in grozno slabo vestjo. Tri mesece nazaj pa je moja samokontrola povsem popustila. Pojedla sem vse kar sem našla, vse kar je bilo prej najstrožje prepovedano, cel dan nisem počela drugega kot jedla, ko sem se basala z eno jedjo, sem že razmišljala o tem kaj bo na mojem jedilniku naslednje. Jedla sem tudi stvari, ki se jih drugače se v sanjah ne bi pritaknila ker jih resnično ne morem prenesti, ves denar sem zapravila v trgovinah s hrano, ko sem mislila na hrano sem se tresla, srce pa mi je bilo dvakrat hitreje kot ponavadi. Šport s katerim se ukvarjam in ki mi je prej pomenil vse na svetu, je postal le še ena nepomembna stvar v mojem življenju, ko sem s prijatelji vedno igram neko drugo osebo in resnično jaz nisem več jaz. Zredila sem se za 15 kilogramov, mimo ogledala hodila ves čas s pogledom uprtim v tla in v razvlečeni majici. Sedaj pa je končno dovolj in spet sem se lotila hujšanja, uspelo mi je že pet kilogramov, ampak to ni dovolj ker sem še vedno grozno debela in mi ne uspe navleči nase nitit enih hlač. Špeh imam na mestih, kjer ga prej še u sanjah ni bilo in vsa moja koža je povsem razvlečena. Ampak nikakor mi ne uspe zbrati dovolj moči, da bi se dosledno držala zastavljenega jedilnika. Ko zvečer zlezem v posteljo, kljub temu da nisem lačna, začutim neznansko željo po hrani. Vzamem piškot, še enega, kar celo škatlo, čokolado, kruh, jogurt…. izpraznim hladilnik in zaspim z bolečinami v želodcu. Naslednji dan me muči slaba vest, ne jem nič, telovadim… a zopet pride naslednji dan, ko se vsa zgodba ponovi. Ne vem kako naj zopet pridem do tiste samodiscipline, ki sem jo že imela, da mi bo končno uspelo shujšati nazaj na mojih 45 kilogramov in nato končno začeti normalno jesti in živeti. Morda še za kaj drugega in s kom drugim kot s hrano… Res bi vam bila najlepše hvaležna, če mi kdo morebiti lahko posreduje kakšno idejo, nasvet. Lepo pozdravljam vse skupaj in vam želim veliko uspeha pri premagovanju vaših življenskih preprek.
