Sama sebi se gnusim in jokam in jem…
Ne zmorem iz tega začaranega kroga… Najraje bi si dala fizično nekaj narediti v ustni votlini, da ne bi mogla nekaj časa jest in bi se mi malo skrčil želodec. Napadam 100 kg pri svojih 158 cm višine. Vsak dan znova, že dve leti si govorim, da jutri bo pa konec prenajedanja in lenarjenja, jutri pa bo pravi dan, a žal tega dne še nisem dočakala.
Jokam… gledam svoje žilnate noge… še bolj jokam. Rada bi bila suha, pa ne zmorem, tak slabič sem… Nobene knjige za motivacijo ne pomagajo, nisem se sposobna držati nobenega načina prehranjevanja. Ja, smilim se sama sebi, najraje bi res nekaj naredila – dala uhan v jezik ali kaj podobnega…
Pa čeprav sem že skoraj 40 let stara…
Draga moja, tvoje kile se nalagajo ravno zato, ker si ves čas v krču, da nekaj moraš ukrenit in hkrati ne verjameš, da to zmoreš. Ja, saj vem, velike besede, praksa je običajno veliko težja.
En teden, en sam teden poskusi na hrano gledati kot prijateljico, kajti čeprav se nažiraš in tolažiš z njo, jo sovražiš. Nato sovražiš sebe, ker ne moreš reči ne pregreham. Ne samo, da se nočeš pogledati v ogledalo, ker se gnusiš sebi, tisto najbolj kruto je, da si v popolnosti izničila sebe v vseh ozirih.
Ob tem, ko si dovoliš normalno prehranjevanje, si poskušaj zamišljati svojo podobo kot si jo želiš. Z njo pojdi spat, naj te zaziblje v sen.
Ta teden naj se svet ne vrti okoli hrane. Razmišljaj česa si želiš, kako bi potekali dnevi, če bi bila vitka, zamišljaj si lahkotnost korakov s katerimi stopaš, recimo s 60 kg. V mislih si obuj čevlje z visoko peto in znova občuti lahkotnost koraka.
Ta teden bodi zelo prijazna s seboj. Odpuščaj si vse neuspehe, pohvali vse najmanjše uspehe.
En teden ne bo naredil nobene škode, lahko pa ti temeljito prevetri in izboljša razpoloženje. Ker se ves svet vrti okoli hrane, sem prepričana, da se ne znaš poslušat… občuti je potrebno znati bolečino, srečo, žalost, obup, vznemirjenje, navdušenje in si vse te občutke dovoliti in jih ne dušiti s hrano. Kdaj si jedla zato, ker si bila lačna? Najbrž že dolgo ne.
Življenje zna biti tudi lepo, boš videla!
Ej, nič se gnusit in takole negativno razmišljat. Vedi, da nisi sama, nas je veliko, ki smo si nabrali prekomerne kile (jaz v par letih) pa doživljamo tudi takšne vzpone in padce. Glej, meni ni nobena dieta pomagala, vse je bilo čisto prevelik pritisk za mojo psiho, kaj vs ene smem, koliko malo lahko samo pojem …itd. Tudi sama imam 160cm, pa sem bila že na 130kg (tako, da bi jaz zate lahko rekla, srečnica, ker si pod 100 ;-)). Pred pol leta sem začela z Montignacovim načinom prehranjevanja, (http://www.hujsanje-diete.tag.si/montignacova-dieta.html)
kar mi je tudi edino ustrezalo. Zame ni stradanje, Nupo, post, tablete…itd. Montignac mi je edina zadeva, pa kateri lahko jem neomejene količine, seveda pravilno izbranih živil, kar pa potem vidiš, da sploh ni težko, saj danes v vsaki bolje založeni trgovini dobiš tako polnozrnate kruhe, graham testenine, basmati riž, marmelade brez sladkorja…itd.
Ne vem, poizkusi, jaz sem začela jesti 3-krat dnevno (prej samo 1-krat), nobene večje aktivnosti razen parkrat na teden 1 uro orbitraka (ampak to počnem že od nekdaj) in sem danes na 114 kg. Mogoče gre res počasi, ampak nimaš tistega občutka, da si na dieti, da se moraš pazit, da karkoli poješ, je zanič….
Ne vem, če ti kaj pomaga, pa pozitivno, življenje je lepo in imej se rada v svojem telesu, ne glede na to, kakšno je, boš videla, da se vse da in da je telo tvoj prijatelj.
Moji nasveti:
1) rada se imej
2) ne stradaj
3) imej 5 obrokov na dan, od tega 2 sadna
4) dan obvezno začni z zajtrkom
5) večerjo imej ob 18 uri, po tej uri – če je lakota huda lahko ješ nesladkano čežano s cimetom
6) vsak dan pojdi za pol ure na sprehod
7) črtaj sladkarije, predelano hrano in belo moko, tako se lahko do sitega naješ in HUJŠAŠ
8) začni kuhati
9) na steno/vrata, si obesi planer, kamor si zapisuješ kaj si jedla, kdaj si jedla, tvoje dnevno gibanje in težo na tešče
boš videla, da ti bo uspelo
DRŽIM PESTI ZATE!!!
Ne nimam, sem se pa odločila, da se zaradi zdravja začnem NORMALNO (do zdaj se namreč nisem: SLADKO, KAVA, MASTNO, SLANO!!!) prehranjevat!! Seveda bodo šle tudi kg dol, pa počutje bo boljše, pa vse, ej, vse se spremeni, ko enkrat človek ni tako zastrupljen. Jaz moram zase reč, da se mi res ful hitro na počutju pozna kaj jem, kar naenkrat sem polna energije :)) Sem pa zasvojena s sladkim, zato se bom v postu odpovedala tem “dobrotam”, no, potem, po 40 dneh, pa upam, da premagam to strastno željo po sladkem.
Jaz srčno upam, da mi uspe, tako kot tudi vsem vam:)) Tudi iz “Kolesarkinega” in “5 na dan” posta sem se nekaj naučila:))
Pozdrav!!
Vidiš, ga že lomiš. NOBENE DIETE! Vse diete temeljijo na prepovedih in zapovedih, ki jih grešiš in se zato zaničuješ, potem pa spet tolažiš s hrano!
Sama dobro veš, česa in koliko ne bi smela jesti in ne delaj napake, ki te vedno znova vodi na začetek – diete.
Bodi NORMALNA in jej tisto, kar ti paše in da veš kaj je zajtrk, kosilo, večerja in vmesni malici. Edino prepoved, ki si jo lahko določiš so nenadzorovani prigrizki. Izberi manjši krožnik in si lepo serviraj vsak obrok in v njem UŽIVAJ.
Poglej, gre za pozitiven pristop do hrane, kasneje te bomo naučile še, kako sprejeti svoje telo, ker čeprav si debela, je tvoja slika v ogledalu močno popačena zaradi nespoštovanja same sebe.
Večkrat dnevno se poglej v ogledalo in se nasmehni! Naliči se in si bodi všeč!
Če se le da, ne stopaj na tehtnico, pošlji jo na daljši dopust. Daj si čas en mesec, merilo pa naj ti bo krilo/hlače, ki te v pasu ne bodo več tiščale.
Med živili pa z radostjo izberi dobra, zdrava, vitalna živila. Prepričaj se, da je npr. solata z jajcem in fižolom božaaanska; da ti zraven mesa ni treba jesti makaronov, krompirja, temveč korenček, grah, cvetačo z maslom; verjemi, skuta nadomesti šnicel v smislu sitosti in hranljivosti, tuna in polnozrnat kruh sta krasno kosilo… in nikoli, res nikoli lačna ne kuhaj in ne hodi v trgovino.
Vizualiziraj svojo najboljšo podobo. Bolje kot slika je tvoja slika v mislih, kjer si popolna.
Enako kot vizualiziraš sebe, lahko vizualiziraš, kako se ti sladkarije gnusijo in druga packarija.
Si ugotvila point? Pozitivne misli, pozitivne vibracije, pozitivna vizualizacija vlivajo sprva upanje, kasneje moč in še kasneje vero v to, da zmoreš shujšat brez kakršnih koli diet.
Ja, punce, berite Kolesarko! Ta punca je živa zakladnica nepogrešljivih informacij in neusahljiv vir pozitivne energije. Jo s foruma poznam že …..koliko, Kolesarka, pet let?….. in vem, kaj pišem. Ko sem sama stopila na pot svoje preobrazbe, sem ravno iz njenih besed črpala motivacijo in voljo za hujšanje. Z 99 kg na 165 cm višine sem v letu in pol prišla na 79 kg. Ni rekordno veliko, a meni je pomenilo ogromno. Temu uspehu je žal sledilo obdobje, polno poslovnih in zdravstvenih zapletov, zato sem ostala nekje približno na istem, 5 do 8 kg gor in dol. A še vedno vztrajam, nisem se vrnila popolnoma na stara pota. Velik del dobrih navad, pridobljenih v tem času, mi je ostalo. Zdaj se pripravljam na novi podvig, saj upam, da se bo vsaj zdravje toliko izboljšalo, da mi bo omogočalo gibanje v večji meri kot doslej.
Moj pogled v ogledalo je bil pred kakimi tremi leti že zelo pozitiven, potem pa je skupaj z ostalimi težavami spet šlo navzdol. Vem, da moram ponovno pomesti po podstrešju in ko bo podstrešje čisto, bom tudi sama postala druga Lenka. Ampak ena navada mi je pa ostala. Čeprav nima posebne povezave s hujšanjem (ali pa čisto malo), z njo začenjam dan. Ko se zjutraj pogledam v ogledalo, se nasmehnem. Tako se mi prvi človek, ki ga zjutraj zagledam, nasmehne in dan je takoj lepši.
Punce, glave gor! Zmoremo! In ni težko, če se bomo projekta pravilno lotile.
Lp
@sovražnanocojdosebe
predlagam ti, da si omisliš nov, pozitiven “nickname”… razmisli o tem in se nato preseli v temo 40 dnevni post. Prav tako vabim vse ostale.
Upam, da se tam ne bomo ubadale z dietami in predvsem s hrano, ampak k temu pristopili bolj holistično in predvsem pozitivno. Se pogovarjale o različnih temah, ki jih odpira debelost.
Ful mi je hudo zate, ker sem bila sama na istem.
Zadnjih 6 mesecev sem srečna, življenje se je čisto spremenilo, kar ne morem verjet :). Hujšam in še več kot to 🙂 tu http://www.studio-heliantha.si/Strani/gurmanke.html, če povem, kaj vse se je spremenilo, mi itak ne bo nihče verjel. Ne vem, kaj ta ženska dela, ampak je zakon :).
Cencha za prvih 15, ki se odloči je 25% popust na začetni program Začetnice (cena s popustom 294.50 € ). Tako da je v akciji cena nižja in se splača.
Drugače pa ne gre tukaj za motivacijo, ampak gre za popolnoma nekaj drugega. Vse vemo, ki smo že hujšale in uspešno shujšale, da hujšati ni ravno največji problem, večji problem je to obdržati. Določena odpovedovanja in “pritiske” zdržimo nekaj časa, potem pa enostavno ne zmoremo več. Jaz lahko povem iz svojih izkušenj, da meni trenutno ta “način” zelo odgovarja, saj se ne čutim da bi bila česa prikrajšana, ne bi niti rekla, da gre za hujšanje, res je da sedaj kilogrami kar letijo dol, ko sem odkrila vzrok zakaj sem sploh toliko jedla in še posebno, da sem uravnala s tem počutje in čustva. Nisem ga niti uravnavala, ker ko sem bila npr. slabe volje, žalostna ali mi je bilo dolgčas sem se “zapodila” v sladkarije. To je bila moja uteha, ki pa sedaj vem, da sploh ni bila dobra in pravilna izbira. Tisti hip sem bila zadovoljna oz. se mi je samo tako zdelo, že skoraj v istem trenutku mi je postalo slabo od vsega tega “prenažiranja”. Ampak takrat v dani situaciji nisem poznala druge rešitve in se mi je zdela to najboljša. Sedaj pa vem, da to zdaleč ni bila najboljša rešitev in še posebno, da ni potrebno nekaj “potešiti” oz. potlačiti ampak lahko izpustiš oz. se vsega tega odrešiš. To pa ponavadi ne zmoremo sami, sploh, če gre za stvari, ki so se “nabirale” nekaj let in zato je super, da imamo ob sebi osebo, ki nam to pomaga prepoznati, si seveda to tudi sami priznati in začeti z novim načinom življenja, ki nam bo bolj prijeten, kjer se bomo počutile srečnejše in ne bomo imele občutka prikrajšanosti in odpovedovanja. Sama sem dala skozi vrsto različnih diet in seveda učinkujejo na določen čas, potem pa se jo-jo učinek ponovi, saj pri meni je bilo tako. Nikoli do sedaj pa se nisem vprašala kje sploh tiči vzrok za vse to in ta sklenjen krog se je stalno ponavljal in ponavljal.
Torej cena v tem primeru ni niti primerljiva z mojim sedanjim doseženim rezultatom in res predvsem v veliko boljšem počutju. Res tukaj ne gre zato, da nekaj plačujemo zato da nas nekdo motivira. Enostavno povedano v “prvi” vrsti smo mi tisti, ki se za nekaj odločimo in seveda smo ponavadi vsaj malo motivirani, seveda je zelo priporočljivo, če imamo še kakšno podporo v družini. Seveda nam lahko nekdo dodatno pomaga in zraven motivira, samo če pa sami nimamo te želje pa nas ne bo noben prepričal in predvsem pomembna je na prvem koraku odločitev in vztrajnost. Z vztrajnostjo se da narediti marsikaj. Včasih nam zmanjka čisto malo poguma, da bi se nečesa “novega” lotili, ampak ko naredim ta pomemben korak smo potem zelo zadovoljni sami s sabo.
Odvečni kilogrami lahko potegnejo v zdravstvene težave marsikaj, to sem tudi že sama preizkusila. Za določene težave obstajajo terapije, tablete in še marsikaj ampak velikokrat pa se zgodi, da nam nobena od teh stvari ne koristi, vsaj ne dolgoročno in zato je potrebno poiskati in se ozreti tudi po alternativni medicini, kar pa sem naredila tudi sama in več kot zadovoljna s svojim prvim korakom, vsak dan je bolj vesel, srečen, zadovoljen, uspešen…. Torej zdravje je v tem primeru neprecenljivo vredno in zato je prav, da nekaj naredimo zase.
Odločitev je seveda v vaših rokah, zato kar pogumno!
Hmmm, če dobro pomislim, vse, kar je napisala avtorica prejšnjega posta, je meni (in verjetno tudi večini drugih) v teoriji popolnoma jasno. To že vem nekaj let, a samo vedenje nič ne pomaga. Tudi če mi kdo še tako prigovarja, mi vliva voljo in motivacijo, mi ne bo pomagalo. Pomaga le, če bom sama za to nekaj naredila. In žal ni človeka, ki bi to lahko naredil namesto mene, pa če je cena še tako visoka. Žal se moram strinjati s Cencho, da je cena za to, da mi nekdo pove to, kar že dolgo vem, in da mi naklada nekaj o motivaciji, pri tem pa sam nima nobene obveznosti in odgovornosti, bistveno previsoka. Za ta denar se lahko lep čas rekreiram s tisto vrsto rekreacije, ki mi je všeč, in prepričana sem, da bom na ta način zase naredila največ. Je pa res, da se vsak zase odloči, na kakšen način želi doseči svoj cilj in za kaj bo zapravil svoj denar. Če si se ti odločila za to varianto, bo verjetno kar prav. Želim ti vse najboljše na tej poti in da dosežeš željeni cilj, ne da bi se ob tem tolkla po glavi zaradi nepremišljene investicije.
Lp
Lenka01, saj nisem pisala zato, da bi podajala neko teorijo, ampak sem vse napisala izključno iz svojih izkušenj. Na ta način bi rada povedala tudi še komu drugemu, da se tudi te “težave” seveda da rešiti in priti ven iz tega začaranega kroga.
Se popolnoma strinjam, da vse kar delamo sami to tudi imamo in take premike lahko naredimo. Pri meni pa se je izkazalo, da je volje, vztrajnosti in motivacije dovolj, ampak nisem poznala “pravega” načina, kako bi se vsega tega lotila celostno. Pri hujšanju ne gre samo za dieto, v bistvu jaz sem sedaj nimam prav nobene diete, jem normalno, kar se bo večini zdelo čudno. Ampak bistvo je v tem, da sem na ta način spoznala vzrok, zakaj sem toliko jedla in sedaj vem kako ravnati v podobnih situacijah, to sem se naučila. Tega prej sama nisem vedela in zato sem res vesela, da sem spoznala nekoga, ki mi pri vsem tem spoznavanju pomaga.
Sploh se ne bi mogla strinjam s tem, da gre tukaj za neko “nalaganje” to kar že vse vemo in da ne gre za nobeno odgovornost in obveznost. Če ne bi sama sprobala pri tej ženski niti ne bi vedela zakaj gre in bi verjetno podobno razmišljala kot vse ostale. Lahko pa povem, da tukaj se počne vse s srcem in predvsem zato, da se človeku nekaj pomaga. Verjemite mi, ko se za nekaj odločiš in ko spoznaš, da obstajajo še ljudje, ki ne delajo izključno samo za denar, ampak tudi zato, da se nekaj doseže in seveda preseže svoje zastavljene cilje takrat ima cena samo še stransko vlogo. Sem sama preizkusila že marsikaj, kjer za ceno 250€ mesečno “dobiš” izključno 20 min telovadbe, si stalno v stiski, ker ne veš kako bo pokazala tehtnica in če malo zaniha navzgor si še okregan. Mislim, da to pa res ni vredno tega denarja, zato lahko povem, da je tokrat zgodba popolnoma drugačna. Tudi sama skoraj nisem mogla verjeti, da lahko obstajajo še tako dobri ljudje.
Kar pa se tiče vadbe tudi sama sem hodila v fitnes in imela osebnega trenerja in verjemi kadar se nisem počutila dobro sem tudi to odpovedala in ko se začne odpovedovanje vse vrste aktivnosti, takrat meni nič ne pomaga, če imam plačano mesečno karto in imam v sebi druge obremenitve….. Zato se res vsak sam odloča, kam bo kaj namenil in kako mu bo to koristilo. Še vedno tudi če gremo na določeno vrsto vadbe in za to plačamo, poznam primere, ko mislijo da so naredili super in si potem “privoščijo” določeno hrano in še vedno nismo odkrili VZROKA, ki pa je glavni. Vse se vrti okoli tega.
“Investicija” v svoje zdravje je vedno premišljena in seveda pri tem ne bi varčevala, ja sem vse do sedaj in vem kakšne težave mi je to prineslo, zato sem začela sama sebe spoštovati in predvsem se imeti rada, kar pa je najbolj pomembno. Velikokrat najprej pomislimo na ceno, ampak če samo pogledamo primer, npr. ko zbiramo destinacije za poletne počitnice nikoli ne pomislimo, da je predrago in ne bi recimo dalo 500€ in še več, le zato da uživamo slab teden, se mogoče še nekaj hrane privoščimo in potem ko pridemo domov smo spet nesrečni. Uživali smo res en teden, ampak nam je to prineslo kaj dobrega, razen nekaj slabe volje? Zelo priporočljivo je primerjati določene stvari in kaj je najpomembnejše za nas. Nekaterim največ pomenijo počitnice, drugim družina, tretjim služba, četrtim zdravje,….. Meni osebno veliko pomeni ZDRAVJE, saj ko zbolimo se vedno vsega ne da kupiti z denarjem, tudi če bi ga imeli veliko. Zato se mi zdi bolj pametno, ukrepati zdaj.
Uživajte in rade se imejte!
Se opravičujem, če si moje pisanje razumela kot napad, vendar niti pod razno ni bilo tako mišljeno. Tudi sama govorim iz izkušenj, ko sem (pa ne enkrat samkrat) v dobri veri, da pametno investiram vase in v svoje zdravje, na koncu ugotovila, da je bil to le stran vržen denar. Nočem pa ti jemati volje. Ker verjameš v to, kar pišeš in delaš, je prav, da to počneš z vsem srcem, kajti le na ta način lahko upaš na zmago.
Lp
Lenka01 prav nič se ni treba opravičevati, kje pa sploh nisem razumela kot napad:))) Imam v sebi toliko dobre volje in energije da me nič ne spravi iz tira:))) Vem poznam vse “čudežne” stvari sem tudi jaz mislila da sem nekaj časa in ne samo to, večkrat naredila najboljše zase pa se je potem izkazalo da temu ni bilo tako…. Ampak iz napak se naučimo in te nas naredijo še močnejše in tako lažje nadaljujemo:)) Napake so le izkušnje več in s pomočjo katerih napredujemo:)) Ja seveda vse kar pišem, pišem res zato, da bi mogoče še kateri približala način, ki ustreza meni in da na ta način spoznate, da je lahko hujšanje zares zanimivo in predvsem ne naporno:)))
Poizkusite lahko z bioenergijo, če vam ustreza pa potem nadaljujete po programu za hujšanje, res je vredno:
http://www.studio-heliantha.si/index.html