sama praznina
Pozdravljeni,
mogoče mi bo kdo na tem forumu, glede na to, da gre za starejšo poulacijo, ki je že vse doživela in preživela, znal kaj pametnega svetovati. Moj problem je ta, da je moje življenje tako zelo prazno. Ne pomaga noben hobi, ne tek, ne izlet v naravo, verjemite mi, da sem poizkusila in še poizkušam. Imam moža, nekoliko sva res odtujena, ampak se trudiva to popraviti. Imam odrasle otroke, živijo na svojem, vnukov nimam. Vedno je vse enako: grem v službo, ko pridem domov moža še ni, ker hodi domov šele ob šestih, malo pospravim, kaj operem, berem, štrikam… Ko pride mož domov, greva ali na sprehod ali na rekreacijo (na eno hodiva skupaj) ali pa grem sama na aerobiko. In- to je to. Zdrava sem še kar razen problema s ščitnico. V moji duši pa sama praznina in žalost. Pa si dopovedujem, da bi morala biti zadovoljna, da gre zelo veliko ljudem še slabše, da so mnogi bolni, da nimajo za preživetje….Ne vem več kako naj si pomagam.
