pozdravljeni,
prosila bi za mnenje, ker mi pa res ni nič več jasno.
Skratka: mama alkoholik. Dobro, vsa primarna družina žrtve. Zdravljenje? Da, prvič neuspešno, drugič ( če jaz gledam) tudi. SIcer še poteka ampak že od začetka ni interesa.
TUdi ko ni alkohola je kriza; Obnašanje nezrelo, nesramnost, zafrkavanje cele družine.
Kaj pravzaprav želim? Ne vem. Samo podeliti mnenje, da imam počasi vsega dovolj.
Oki, se distanciram kolikor se lahko.Naveličana sem in nočem več, da obstaja še kakšno upanje, ker potem je še toliko težje vsakič in znova. A kam to pelje? Začarani krog.

Zdravo

Tudi tebi opravičilo za zamudo, ki je nastalo zaradi poletnih počitnic.
Hvala za tvoje občutke, ki si jih podelila z nami. Si še ena tistih, ki trpi zaradi alkoholizma tokrat matere. Ko bi se alkoholiki zavedali koliko trpljenja povzročajo svojim bližnjim še najbolj žalostno pa je-prav svojim otrokom bi gotovo svoj problem vzeli zelo resno. Ampak razmišljati o tem nima smisla, če bi bilo tako ne bi nikdar niti pomislili na alkohol.
Sklepaš kar pravilno, ko dvomiš v ponovno (o)zdravljenje mame, zakaj- prav zato, ker ni interesa. Če ni interesa ni prave motivacije zato tudi nobeno zdravljenje ne more biti uspešno. Interes pa je takrat, ko oseba zares spozna, da je takšno klavrno življenje, kot ga živi zasvojeni ničvredno, ko ga celotna situacija v to prisili, skratka ko je dovolj na dnu. Nisi napisala kako je ukrepala tvoja družina, razen tega, da ste mamo poslali na zdravljenje, kako trden pri svojih načelih je tvoj oče oz. kakšne pogoje je postavil mami v primeru, če se ne “ozdravi.”
Vsako neuspešno zdravljenje pomeni še en korak navzdol in vsak ponovni poskus vzdrževanja abstinence je takrat še toliko težji. Oseba nima več zaupanja niti vase, da ji bo uspelo in tudi tisti, ki ji stojijo ob strani ji več ne zaupajo, saj so bili že tolikokrat razočarani in so zato že vnaprej toliko bolj skeptični v pozitiven izid.
Verjetno bi morala celotna družina resno in enotno nastopiti ji predočiti dejstva in se odločiti za resne ukrepe, če zdravljenja uspešno ne zaključi. Če zmoreš je mogoče res najbolje, da se čim bolj distanciraš, si ustvariš svoje življenje in vlagaš v družinske člane kateri so tega vredni. Mami pa seveda poveš svoje stališče in svoje ravnanje, pristopiš pa k njej s pomočjo šele, ko bo za to interes, saj če tega ni boš izgubljala svojo energijo in na koncu vedno ostala razočarana. Seveda vedno obstaja upanje, so pa tudi meje, ki jih moraš postaviti in ne dovoljevati da drugi posegajo po njih, še najmanj pa alkoholizirana mama, ki se do vseh vas obnaša skrajno nesramno. Mogoče sem preostra, res je še vedno le mama do katere moraš gojiti spoštovanje ni pa ti treba prenašati psihičnega terorja prav od nje od katere bi najbolj pričakovala zrelost. Praviš, da je njeno obnašanje povsem neprimerno tudi kadar ni alkohola, seveda je jasno, da ni dovolj le abstinenca pač pa sprememba njenega obnašanja, vedenja, razmišljanja, vračanja v normalen način življenja, ki pa ga ne dosežeš zgolj z abstinenco pač pa s konkretnim delom na sebi za katerega moraš biti pripravljen in vložiti maksimalen napor, očitno mama na to ni pripravljena. Verjamem, da si naveličana takšne mame, takšnega življenja, da imaš vsega dovolj, vseeno upaj in zaupaj,da bo nekoč le sprevidela, da vas na tak način izgublja in dobila motivacijo za resnično spremembo.

Voljo do življenja in vero ti želim!
Vse dobro!