Hvala še enkrat vsem za mnenja.

Odgovorila bi še vam “za soncek25”: bivši se ni spremenil ob rojstvu :(, močno se je spremenil takoj na začetku nosečnosti, pa tudi prej ni bil ravno biser…sem visoko izobražena ženska, ampak v tem primerru pa sem bila res hudo neumna in še slepa povrhu in ja v tem smislu sem sama kriva, da sem ostala sama z otrokom in da sedaj nosim posledice. Ni bilo nikogar, ki bi glede bivšega povedal kaj dobrega, oziroma ki bi podpiral najino zvezo. ampak sedaj je, kar pač je, imam pa zaradi tega krasnega otroka, ki mi polepša vsako sekundo dneva 🙂

Glede posvojitve pa tako, ja seveda bi se takoj strinjala, če bi podpisal papirje, pa tudi sedanji partner bi jo z veseljem posvojil, ampak bivši se s tem ne bi nikoli strinjal, niti mi na kraj pameti ne pade, da bi mu omenila, čeprav zaenkrat, kot sem že zgoraj opisala nimata odnosa oče hči, pa tudi mala sploh ne opazi, ali je tam ali ni, tudi ko oddide, nikoli ne reče nič, da bi vprašala, kje je (no pa saj, tudi on, ko je po njegovem konec obiska, vstane in gre brez pozdrava, niti ne pogleda je ne).
Bomo videli, kaj bo čas prinesel. sedaj mu tko verjetno ustreza, da hodi k njej, ker itak nima nobenega dela z njo, lahko sedi in v miru pije kavico, pokadi cigaret, odigra igrco in gre domov…poleg tega pa sem še jaz vezana, da takrat ne morem nikamor.

Vsak ima v življenju nekaj, da ne more biti vse lepo in prav 🙂
Bomo že nekako, edino kar mi je važno je, da je moj otrok srečen in da ima otroštvo takšno, kot si ga zasluži ter da ne bo trpela zaradi stvari, za katere ni niti najmanj kriva ali odgovorna.

mislim, da imaš v glavi precej močna prepričanja, ki ne temeljijo na realni podlagi, zato si tudi tako neumno izbirala (saj si vendar visoko izobražena haha). ne veš, kaj razmišlja bivši in glede na to, da mu do otroka očitno nikoli ni bilo (kar si kljub visoki izobrazbi spregledala, ker pač misliš, da vsi razmišljajo tako kot ti), zato ne moreš vedeti, če bo proti ali ne posvojitvi. Morda se mu bo kamen od srca odvalil, ali pa se bo zbudil in končno začel biti otroku oče. To kar imate sedaj, je samo en kup sranja, ki hčeri prav nič ne koristi, ampak ji škodi.

Nazaj k prvotni temi:

Še kar dobra izkušnja glede skrbništva in stikov:

Bila sem skrbnica, ostali smo z otroki v istem stanovanju, odselil se je oče. Tako so ostali otroci v isti šoli, isti družbi, obdržali prijatelje – kar najmanj travm zaradi ločitve.

Stiki so bili vsak vikend – enkrat dva, enkrat en dan, razvilo se je tako, da je bil samo en dan, ponavadi nedelja, niso želeli spati pri očetu. vmes pa kadarkoli je tako pokazalo, so bili lahko skupaj, Veliko je oče telefoniral otrokom. Stike sem spodbujala. Počitnice pri očetu, če je bila želja, hodili so skupaj v gore ali na kopanje, pa na nedeljska kosila. Pa delitev za praznike – pri enem za božič, pri drugem za novo leto.

Uspela sva se dobro dogovarjat, oče je redno plačeval preživnino, hodil na roditeljske…Zdaj ko gledam nazaj, je kar šlo. So bili pa otroci že večji, osnovna šola. Za rojstne dneve smo šli skupaj na kosilo, pa na šolske prireditve enako.

je v tem,da sta se kot starša še vedno spoštovala. Če bi te oče blatil okrog-po šoli, otrokom,sosedom,…potem močno dvomim,da bi za rojstne dvneve skupaj hodili na kosila,enako velja glede šolskih prireditev.
Super za vas,da bi tako uspevalo še mnogim!

Moja izkušnja je taka. Starša sta se ločila, ko sem imela 4 leta. Po sodišču so bili stiki z očetom določeni vsak petek popoldan in vsak prvi vikend v mesecu ampak teh stikov se nisem veselila saj jih je oče izkoriščal za to, da me je zasliševal in pljuval po mami. Mami je nasprotni strani govorila, tvoj oče je in moraš ga spoštovati, čeprav je vedela kaj se dogaja saj sem ji jaz povedala in od njega nikoli za mene ni dobila nič, se pravi tudi preživnine ne. Kadar sem očeta v življenju potrebovala mi je obrnil hrbet, mami pa je bila vedno tu. Danes sem odrasla in imam svojega otroka. Mami je moja najboljša prijateljica, očeta pa še pogledam ne, če ga slučajno srečam na ulici.

Vse to drzi ker se sam ubadam s podobnim primerom. S partnerko sva sla narazen kar je zame olajsanje ker ne bo vec izvajala psihicnega nasilja nad mano z izsiljevanji, zaljivkami in zmerjanjem ter da otrok ne bo vec rabil to poslusati. Po tem mi je hcerka zaupala da jo je dedek, partnerkin oce spolno zlorabil. Naj bi ji dal penis v usta. Hci je stara tri leta in 9 mesecev. Zame je bil to hud sok in o tem sem nemudoma obvestil bivso partnerko ki pa ni verjela ampak me je obtozila da ji mecem polena pod noge ker sva sla narazen kljub moji trditvam da to ni res da bi se ji kakorkoli masceval. O tem sem obvestil Zdruzenje proti spolni zlorabi otrok in jih vprasal za nasvet kaj narediti. Otroka sem peljal k pediatrinji ki je po pregledu podala prijavo na policijo. Bivsa partnerka je zacela s svojim mascevalnim pohodom. Rekla mi je da me bo prijavila na policijo zaradi druzinskega nasilja ker je prijavljen njen oce. Na podlagi njenih lazi sem prejel od sodisca 3 mesecno prepoved priblizevanja partnerki. Vmes se je z otrokom odselila v materinski dom in od takrat sem lahko videl otroka trikrat za eno uro na teden na CSD in se to pod nadzorom. Kljub mojim razlagam na CSD da dejansko nisem nasilen in da gre za njeno mascevanje ker je pediatrinja prijavila oceta me tam nihce ne poslusa. Na stikih z otrokom me je hcerka pred navzocnostjo strokovnega osebja prosila da bi rada sla z mano domov in da noce biti z mamico ker jo tepe. Iz materinskega doma sem preko zdruzenja dobil zapisnik o malomarnem ravnanju matere z otrokom. Iste stvari je pocela doma na kar sem jo opozarjal in to je jemala kot groznjo, zbijanje avtoritete, ponizanje… Jaz se na hcerko nisem nikoli drl ali pa jo zmerjal ampak sva se o njenih otroskih napakah vedno lepo pogovorila kar je bivsa partnerka jemala ko manipuliranje z otrokom. Kljub opozorilom CSD, policije, materinskega doma in sodisca da naj otroka ne vozi v okolje kjer bi se naj zloraba zgodila tega ne uposteva. Svojo hcerko bi rad zascitil pred nadaljnjo zlorabo in maltretiranjem matere a z velikim problemom pred zakonom ker moram dokazovati da nisem nasilen in da gre za njeno mascevanje. Zalostno je to da postavlja sebe na prvo mesto in otrok je zanjo postranska stvar jaz pa do otroka ne morem priti da bi ji omogocil normalno zivljenje, ji vrnil nazaj nasmeh na obraz in da ji ne bo potrebno vec prenasati travm in materinih psihicnih izpadov. Ko ti nekdo nalepi tablo da si nasilen je tezko dokazati da si nedolzen ker je zakon dejansko pisan zenskam na kozo in dobijo odobrenih vecino stvari ne glede ali govorijo lazi ali resnico. Za svojega otroka se bom boril do konca pa ce bo potrebno tudi s svojim zivljenjem.

Pozdravljeni. Nijno rabim nasvet. Z partnerjem že 9 let živiva skupaj. Z nama živita tudi njegova dva sinova zdaj stara 13 in 15 let in moja trinajstletna hčerka.
Hčerka nima stikov z očetom. Fanta pa sta tri vikende na mesesec pri mamici na stiku, aja pozabila sem napisati da ima partner skrbništvo za fanta, mati ima sike tri vikende na mesec. Ne plačuje niti preživnine. Že 9 let midva skrbiva za fanta. Ona vse svoje pravice pozna obveznosti so ji pa španska vas. Že tri leta ni bila niti v šoli na govorilnih urah.Težava nastane zaradi stikov, ker fanta gresta v petek pop k mamici in sta tam do nedelje zvečer in ves čas igrata play station, računalnik, tel same igrice in sta že čisto odvisna. Šola ju ne zanima. Nalog sploh ne pišeta več. Ko jima vzameva wifi sva največja sovražnika. Ali obstaja kakšna možnost za odvzem stikov.

Več kot v 90 % stike preprečuje ženska – mati. Veliko ločenk išče možnosti, da bi odvzele ali preprečile stike z očetom.

Če otrok nima stika z očetom je:
14 bolj možno, da bo postal posiljevalec
5 krat bolj možno, da bo naredil samomor
32 krat bolj možno, da bo pobegnil od doma
80 odstotkov zapornikov, 80 % posiljevalcev in 75 % drogerašev in alkoholikov je bilo brez očeta.

https://slideplayer.com/slide/11468325/

Obenem pa trdite, da imate svojega otroka rade. Odvzem stikov z očetom je najslabša možna stvar za vašega otroka. Velikokrat bi bilo bolje, če bi ga kar same ubile.
Mi lahko kakšna samska mama razloži to destruktivno sovraštvo do lastnih otrok?

Mene pa zanima, kako dobiti dokaze da je alkohol, otrok je rekel, ali lahko povem da se atija bojim? Kam, kako, kje dobit dokaze da je nekaj hudo narobe? Ko pride po njega se ga pa razveseli. Vsi pravijo, morate narediti da je dobro za otroke, ampak csd nima posluha. Res me zanima kako, ali lahko cakas da se zgodi katastrofa? Ko pride od njega se vidi, prav nicesar ne sme povedati, ce kaj vprasas se otrok zapre, postane zalosten. Vsak podatek mi bo v veselje, kako resiti situacijo. Lp