Na CSD so me poslali na Pedopsihološki dispanzer, za hčerko in za mene. Pa, da moram razumeti ima on novo družino in službo, jaz pa moram biti vedno na voljo in da sem ljubosumna na njegovo partnerko…

Na pedopsihološkem dispanzerju niso nič posebnega ugotovili, bivši tudi tam ni hotel sodelovati in so naju napotili nazaj na CSD. Sedaj pa želi hčerka spet iti tja ’tisti teti’ in ji povedati, da ni fajn na stikih.

Bila sva tudi na sodišču zaradi zvišanja preživnine, kjer sem poudarila, da tudi zato,ker stiki med počitnicami niso določeni (ko so se določali je bila hči stara 2 leti) imam jaz več stroškov, on jo nikamor ne pelje oz. je sploh ne želi imeti takrat. Pelje jo pa itak ne nikamor, ko pa ima hči kakšne obveznosti, recimo rojstni dan, govori da si izmišljujem, kot da je zaradi mene zabava.

Sodnica mu je šla takrat celo tako na roko, da je bila pripravljena tudi to popraviti, vendar on tega ni želel oz. je bil kot ‘tele v nova vrata’. Sem si mislila, zakaj bi si v svojo škodo delala in imam rajši, da je tako zaradi ljubega mira in mojih skrbi. Pa še edino takrat si lahko kaj planiram, drugače pa nikoli ne vem ali bo prišel na stik ali ne.

Torej dajte noter predlog za spremembo stikov, jih natančno določiti in to je to.

Ona “teta” dostikrat pomaga otrokom. Jaz mnogim staršem predlagam, da vključijo otroke v psihološko obravnavo, ker jim ravno ta “teta” razloži stvari, ki jih mi ne znamo.

Moja dva sta bila, ta velik je hodil tja 2 meseca, 1 x tedensko in na samozavesti pridobil ogromno. Zdaj brez težav pove očet in tudi meni vse. Tamala pa je bila samo 2 x, ker več ni potrebovala, je ločitev vzela bolj na lahko.

Tudi jaz mislim, da bi bilo pametno otroka naročit h pedopsihologu. Očitno ji otrok zaupa.

Alenka, sodniki zelo neradi zmanjšujejo stike, če se drugi starš ne strinja. Ponavadi se vedno vrnejo na tisto, kar je tudi Polonci že dobro znano: ljubosumje, vmešavanje v njegovo življenje.

Lahko pa vložiš tožbo, pa se vseeno poskušaš z očetom dogovorit. Če se uspeta sporazumet pošljeta sporazum na sodišče in lahko na podlagi tega postopek zaključijo.

Nočem bit pikolovska, je PREDLOG!

V mojem primeru je šlo skozi, vendar je bil moj argument močan in v korist otroka, nikakor meni. In sodnica, ne CSD ni komplicaral. CSD je celo zapisal, da se oče ne strinja. Sodnica ga je nadrla, kaj si gre in da naj ima malo razumevanja. Ko je prišel ven s takimi, da sem vsega jaz kriva, mu je razložila, da ji dol visi, kaj imava midva, da za otroka je najboljše tako. Ko je nekaj še govoril, mu je rekla, da ga ne misli poslušat, ter njegovega odvetnika prosila, če mu lahko razloži situacijo. Odvetnika je bilo sram.

Bistvo je v ARGUMENTU, ki je iz vidika OTROKA, ne pa kaj se nam zdi.

Ja seveda, pa kaj misliš, da je bilo v mojo korist, ko otroci niso imeli stikov? Da sem morala bit 24/7/365 na razpolago, za vse poskrbet sama, za vse bit odgovorna sama, brez babi servisa ali drugega varstva, de nimaš časa za svoje življenje, hobije, se nimaš kam umaknit? Resno? Kaj misliš, da sem se za omejitev stikov potegovala, ker sem taka cankarjevska mati? Sploh ne, le otroke sem se trudila zaščititi.
Ej, milina bi bila imeti vsak drug vikend fraj, pa še kak popoldne čez teden zraven. Meni je sedaj super. Bi rada kam šla, pokličem očeta, če je na razpolago za varstvo in sem lahko grem. Ker oče živi sorazmerno daleč, je v zadnjih nekaj mesecih otroke varoval pri nas doma, ko sem imela popoldanske obveznosti. Brez problema, čeprav je prej vedno na sodišču govoril, da v našo hišo ne prestopi praga. Nehal je pit, in mu možgani funkcionirajo drugače. Sedaj se obnaša kot oče. Zaveda se, da je tudi otroku lažje, če ga ne vlačim povsod s sabo, in da je ura vožnje za dve uri varstva za otroka naporna. Če jaz njemu pripeljem otroke tudi dobim kavo. Predebatirava vzgojo, šolo,.. To je v korist otrok. Sodnega urnika se sploh ne drživa (3 ure 1x na teden v našem kraju). Obema odgovarja, da se sproti dogovarjava in usklajujeva obveznosti. Ampak sedaj NE pije in NI nasilen. Sedaj je tak, kot je bil, ko sva se poročila.

Ej Jalur, ne razumejo in ne bodo. Ženska mora potrpeti če jo desc useka, je že imel razlog. In otroke je treba tudi tako naučiti. Fante, da bodo usekali, punce da bodo znale potrpeti. Amen.
Jalur, nisem prijavljena na forumu, da bi ti pisala na zasebni mail. Ali imaš kak kontakt, da mi ga tu pustiš?

Alenka G. ni prijetno sodelovati na forumu, kjer ne smeš povedati, kaj se je dogajalo v tvoji praksi. Takoj si me napadla, kaj da si mislim če sem ločena. Zakaj pa ti posiljuješ s tem kaj se je pri tvojem bivšem obneslo?
A ni namen da vse napišemo kaj se nam je obneslo in da neka tretja ženska iz vsega tega izbrska, kaj bi pri njegovem lahko vžgalo.?

Jalur, tvoja zgodba bi bila res lahko zgled in arhetip tega, kaj naredi alkoholik iz sebe.

Tukaj gor se je že oglasila kakšna ženska, ki se ji svet podre, ko otrok ni doma, ampak mislim, da nas pa večina vseeno uživa, če ima kak dan frej zase.

Pa večkrat dobimo servirano, da smo zagrenjene, samske ločenke, nesposobne zveze … tipe, ki bi požrtvovalno čakali, kdaj bo ženska imela pet minutk fraj za njega, so nehali delati verjetno že par stoletij nazaj, če so kdaj sploh bili v serijski proizvodnji. Roko na srce, ne morem reči, da jih obsojam.

Ja ja, mamice uživajo, ko nimajo otrok. Ker so frej….

Verjamem, da kakšna tudi tako razmišlja.

Ampak cena ‘te svobode’ je lahko zelo visoka, če se škoda dela na otroku.

@včeraj: najlažje je, če se registriraš in se mi javiš na zasebno sporočilo. Če si registrirana, nihče ne vidi tvojih podatkov, tudi mail se nikjer ne vidi tudi če ZS pošlješ.

Ja ja, mamice uživajo, ko nimajo otrok. Ker so frej….

Verjamem, da kakšna tudi tako razmišlja.

Ampak cena ‘te svobode’ je lahko zelo visoka, če se škoda dela na otroku.[/quote]

Mislim, da večina staršev, tudi poročenih, uživa, če so kak dan brez otrok.

Ja ja, mamice uživajo, ko nimajo otrok. Ker so frej….

Verjamem, da kakšna tudi tako razmišlja.

Ampak cena ‘te svobode’ je lahko zelo visoka, če se škoda dela na otroku.[/quote]

Mislim, da večina staršev, tudi poročenih, uživa, če so kak dan brez otrok.[/quote]

Mislim, da v tej kombinaciji uživajo oboji. 🙂

Ker so stari starši bolj normalni, kot zmešani in ločeni fotri. Oprostite ”vrli očki”.

Pa teorija gor, ali dol.

Midva sva imela urejeno tako, da je imel otrok pri obeh starših garderobo in ostalo, spal je pri enemu ali drugemu (ni bilo fiksnega urnika,odvisno je bilo od treningov otroka in od najinih obveznostih),selili smo edino šolsko torbo 🙂
Otrok mi še zdaj, ko ima že 25 let, pravi, da nama je hvaležen za tako rešitev, ker takrat ne bi prenesel misel, da bi enega od staršev moral samo obiskovat. Tako se je počutil prostega in zaželenega.
Ob ločitvi je bil star 13 let.

Pozdravljeni!

očitno imamo vsi neke probleme s stiki, s komunikacijo z bivšim, itd.
Jz osebno sem že obupala 🙁 , ker ne razumem določenih stvari, niti ne vem več kaj je prav in kaj narobe.
Z bivšim partnerjem imava hči, staro 3,5 let, narazen sva šla takoj po porodu, ker se je gospod odločil, da mu svoboda pomeni več in da se ne namerava odpovedati pijančevanju in zabavi z drugimi ženskami. Tako sem se iz porodnišnice preselila za 1 mesec k moji mami, da sem prišla k sebi od poroda, potem pa najela stanovanje in zaživela sama z otrokom. Ni bilo lahko, predvsem finančno ne, ampak mi je s pomočjo moje družine uspelo….bivši je bil šokiran, da mi je uspelo in je tudi prijokal nazaj, ampak nisem nasedla, to ga je razjezilo in je ugotovil, da me lahko prizadane samo še prek otroka…no, ampak to ni bistvo, govorimo o stikih. Ni se zanimal za nosečnost, niti ni imel nobenega interesa do otroka ko se je rodil. Na sodišču so bili določeni stiki po dogovoru z mano,no v bistvu je pri nas v dogovoru z njim. Jaz sem tista,. ki se prilagajam in odlagam ter prelagam obveznosti, da je lahko s svojim otrokom. Odločil se je, da bo otroka obiskoval 2x tedensko. Najprej je bilo 1 dan med viokendom in 1 med tednom, ampak počasi je vikende izpustil, ker res ne more zjutraj vstat, če je do 6h zjutraj zunaj, potem pa še fitnes, kolesarjenje, itd. in se je odloču, da bo hodil samo med tednom po službi. Ampak izgleda tako, da pokliče, ker je pozabu prit, ker je v fitnesu, potem da ne meore, da bo drug dan, itd. jaz pa se prilagajam, oziroma se prilagaja cela moja družina (sedaj imam tudi jaz novega partnerja), predvsem moji starši, ker stiki potekajo na njihovem domu (s hčerko sedaj živiva s partnerjem v njegovi hiši). Vmes (pri hčerinem 1 letu) se je odločil, da jo bo odpeljal, ampak se ni izšlo, ker je hči jokala in jokala, histerično…na silo jo je privezoval na sedež – grozno je bilo, no potem je videl da ne gre in smo mu omogočili, daje z otrokom na domu mojih staršev. Stiki potekajo tako, da sedi pred hišo, pije kavo, kadi in brska po telefonu. Ne prime otroka v naročju, v skoraj 4 letih ji ni kupil nič, niti ene čokoladice (niti za rojstni dan, niti novo leto, …), ne poslovi se od nje ko gre domov, skratka v bistvu nima stika z njo. Je pa zelo vztrajen, da ima stik natanko 2 x tedensko, tako kot je rekel na začetku. Ne vem, kaj naj si mislim, ne razumem ga, ne vem kaj sploh čuti, ali jo ima rad in hodi k njej zaradi nje, ali se drži stikov samo zato, ker moram jaz 2x tedensko sedeti zraven njega (oziroma je v bližini eden od mojih staršev), oziroma si rezervirat popoldne samo za njega. Večkart sem se že umaknila,da bi bla sama, ampak ni nič drugače, v osnovi z otrokom ne komunicira, oziroma izgleda, da sploh ne ve kaj bi delal z njo. mala pa itak takoj opazi, da me ni in začne jokat. drugače ni problematična, je v vrtcu in tudi drugače ni problema, če ji kdo reče, če gre z njim na sprehod (tudi s takšnimi ki jih zelo redko vidi). v glavne, men že vse skupaj preseda in imam že vrh glave tega dogovarjanja, sedaj me prav razjezi k dobim sms – danes ne morem, pridem jutri.
No, sem se malo razpisala. Itak boste eni obtoževali, ampak vem,da sem vložila ogromno prilagajanja pa tudi odrekanja, da sem omogočila stike.

Ne vem zakaj bi vas kdo obsojal, mislim, da bi večina mam ob takšnem odnosu znorele. Postavite gospodu mejo in to preprosto tako, da mu povejte, da lahko k otroku pride v sredo in soboto (oz. dan, ki vas ustreza), če ga na ta dan ne bo, imate naslednje dneve že dogovorjeno in vas ni, tako da ostale dneve žal ne more pridet. Vi imate potem pokvarjena samo ta dva dneva on pa se bo sčasoma naveličal. Pri tem vztrajajte. Pa ste samski?

Ja na teh forumih se rado obsoja mame, da komplicirajo pri stikih in očetom onemogočajo normalen odnos z njihovimi otroci.

Jaz sem iskreno povedala svojo zgodbo in sama pri sebi vem da sem naredila vse, da oče zgradi dokaj normalen odnos s svojo hčerko, ampak imam pa res vrh glave te sage s stiki.

to, da se jaz prilagajam je pač zato, ker me zaenkrat ne vlači po sodišču, tako kot berem,d a imajo probleme drugi in zaradi ljubega miru zamižim in se potrudim da mu ugodim. Po trugi strani imam pa še vedno nek strah pred njim in se mu ne upam ravno upirat (to se grozn sliš ja, ampak je v podzavesti, ker imam skoz občutek, da se mi bo maščeval prek otroka in bom še bolj trpela).

Ne, nisem več sama. Leto in pol sem z novim partnerjem, ki se s hčerko odlično razume in mi pomaga glede vsega, kar se tiče nje, z vzgojo in materialno. Partner je tudi sprejel dejstvo, da preživim 2 popoldneva tedensko z bivšim :), ker se tudi sam strinja , da so stiki pomembni, čeprav mu odnos bivšega do otroka še zdaleč ni všeč in je rpav tako mnenja, da redno hodi zato, da morava midva svoj prosti čas prilagajat njemu.

No, kakorkoli, nič mi ni jasno :(, vedno manj. Mogoče sem jaz čudna, ampak to, da prideš otroka 2x tedensko samo od aleč gledat in to je vse (ok, preživnina se plačuje), zame ne pomeni, da imaš le tega otroka tako rad.

jaz bi zadevo temeljito premislila in se najprej pogovorila s sedanjim partnerjem, če bi on morda bi pripravljen posvojiti hčer. potem bi to čisto mirno in lepo predstavila biološkemu očetu. Če bi se strinjal, bi bilo to najbolje za vse. Upam samo, da je sedanji partner boljši od prejšnjega, ki se je začuda ravno ob rojstvu tako temeljito spremenil.

Torej postavita mu mejo in začnita živet vajino življenje.

Torej izberita dan oz. ta dva in ne odstopajte niti za milimeter. V bistvu dajte noter predlog za spremembo stikov, določite natančen dan, kot obrazložitev pa dajte to, da ne morate organizirate normalnega življenja za hčero, ter da je zanjo to stresno, ker nikoli ne ve, kdaj bo ati prišel. Nekje sem že napisala kako izgleda obrazec. Predlog dajte na sodišče in to je to. Če mu ne boste postavili meje, se bo to samo nadaljevalo in verjemite, da bo vašemu partnerju tudi enkrat dovolj.

Kar se tiče obsojanja…se je, jaz se bom pa trudila, da se vse hude očitke briše in ustavi. Lahko ste ponosni nase, ker se res veliko prilagajate in niste ženska, ki nagaja, radi bi samo mir.

Po pravici povedano ne poznam primera, kjer bi bilo v zvezi s stiki vse OK. Vedno je nekaj, ali ne plačujejo, ali ne hodijo, ali delajo neumnosti, vedno je nekaj. Odvisno pa je od tega, kakšen je vaš prag tolerance.

Pogumno naprej! Če imate še kakšno vprašanje, vprašajte in ne se ozirat na mnenje tistih, ki “napadajo”.

Alenka hvala vam za odgovore 🙂

Verjetno se bom res kar držala dnevov, ki jih bom določila, oziroma o katerih se bom poskusla z bivšim dogovorit, da bo ustrezalo obema.

Drugače bomo pa itak videli, kako se bodo stvari odvijale, hči je le vedno večja in ta sistem stikov pri nas doma verjetno itak ne bo dolgo deloval, ker je kar mal hecno, da bi še vedno obiskoval tako velikega otroka :), bo treba poskusit če bo šla z njim, ksr bi verjetno že šla, če bi se malo potrudil okrog nje.

lep vikend vsem in uživajte s svojimi zakladki na sončku 🙂

Lahko ste ponosni nase, ker se res veliko prilagajate in niste ženska, ki nagaja, radi bi samo mir.

quote]

Alenka zakaj iz vaših odgovorov vedno znova razberem, da je farško,cankarjansko prilagajanje in ponižnost razlog da si nase ponosen? Ker tako katoliške družine ne razpadajo?

Ponosna je lahko nase ker ne nagaja,ker ima razčiščeno, da mora delati v otrokovo dobro. To ja.
Sicer pa so že zgoraj povedali, naj neodgovornežu postavi meje. Imata obe s hčero pravico do tega. Pa starši naj ga na stikih nehajo streči.

[/quote]

Ne vem kaj vam toliko po živčkih hodi krščanska vzgoja in Cankar. A včasih je boljše kakšno bitko ne začet, kot pa si it Don Kihota. Včasih je bolje biti Antigona, pa to nima nič s Cerkvijo, niti s Cankarjem.

Se pa vedno vse začne pri postavljanju mej in ustrezni komunikaciji. To pa je tudi najtežje dosežit!