Več kot dva procenta jih je bilo še v tistih časih, ko je bilo popolnoma nezaslišano, da bi se tipi sploh ukvarjali z otroki, tudi poročeni, da ne bo pomote. Se pravi 30 let nazaj.

O, jaz bi bila zadovoljna z deljenim skrbništvom. Sploh ker imamo vse pogoje za to, razen očetove pripravljenosti.
Uradno imava določen čisto klasičen razpored – torej dva popoldneva med tednom, vsak drugi vikend od petka do ponedeljka, pol praznikov in počitnic. Realizacija: polovična.
Počitnice trajajo cirka 10 tednov, smo ugotovili zadnjič. Od tega so otroci lani bili z očetom tri tedne na morju, so pa zato odpadli vsi vikend stiki :).
Seveda vse v dobro otrok, tako kot ti.

Ločila sem se, ker oče ni bil zainteresiran za nas. Za vse v gospodinjstvu sem bila sama. Torej tudi po ločitvi počnem vse sama, hodim na govorilne, brišem smrkave nosove, z njimi jokam in se smejem. Želela bi si da bi kaj od tega prevzel oče, ker je verjami, naporno, če je vse na ramenih enega. In stiki, kjer se lufta, hodi naokoli, športa, obiskuje žlahto, prijatelje in gleda TV so verjami brez veze, razen seveda če ni čas počitnic in imajo otroci dejansko čas za take stike. In enostavno situacija sploh ne more biti obrnjena.
Če bi pa bila, bi mi pa verjetno tako ustrezalo že v času zakona kot po ločitvi. Nezrelo pa je, da hoče partner, ki nima skrbništva in ni nikoli nič naredil, nenadoma stvari nadoknadit. Seveda je nezrelo tudi , da zafrustrirane ženske obračunavajo z bivšimi preko otrok.
Če hoče oče z otrocmi vaditi matematiko, angleščino iti k zobozdravniku, in jih peljati na trening lahko to mirno naredi vsak dan. Jaz mu tega ne bi preprečevala, ne glede na to kakšne stike imamo določene.
Ja saj verjetno veste, še en pogoj mora biti izpolnjen. Vse to mora oče početi trezen.

Mogoče pa je stvar v tem, da otroci potrebujejo veliko predanosti starša. Če se nekomu že na začetku ne da potrudit, kaj bo šele dalje.

Meni je bila všeč ideja, ki jo je nekdo nekje zgoraj napisal: v osnovi bi morala biti vsa skrbništva skupna.

Vse več očetov ima skrbništvo, ker so nekatera sodišča oz sodniki dojeli, da če si mati, ti ne da avtomatsko skrbništvo.

Mick v tvojem primeru…to kar si/boš naredil je samo potrditev bivši. Ne zanemariu svoje “dolžnosti”, na koncu bo itaq otrok tisti. lahko cel post naštevam konkretne primere, ko so očetje zgubili bitko na sodišču in ostali očetje, ne bankomati. Plačevali preživnino, za vse praznike kupili darila, pošiljali kartice, vse počitnice prosili bivše, če smejo otroc zraven – po ca 3 – 5 letih so jim pustile. Ko so bili pa otroc tam nekje 16 let, so pa sami šli na CSD in zahtevali, da gredo k očetu, oz. so kar šli. Čas naredi svoje in vse tiste zlobe od mam, ki delajo samo to, da nagajajo očetom…vse se vrača, vse se plača.

Jaz osebno sem svojega očeta spoznala pri 24, toliko časa je trajalo, da sem dobila bitko z mamo (pa sem prvikrat vprašala že pri 7 letih zanj). Zdaj pa stike z njim imam, z mamo pa ne. Naj ti to dosti pove!

Ne rečem, da so vsi očetje super, a vsak ima svojo zgodbo in tisti, ki so pripravljeno ostat očetje…na koncu je zmaga njihova.

Menim, da je bistvena razlika med tem kaj misliš, da si omenila in kaj je dejansko moč razbrati iz tvojih pripovedi. Označitev vseh za bedake in še kaj več, ki niso omogočili tvojih jasno vidnih teženj po označitvi nekdanjega partnerja, prevzemu tvojega nadzora nad njim in celo vodenja v skladu s tvojim izlivanjem neprekinjene jeze, je vse prej kot dejansko to, da želiš nekaj pozitivnega in nekaj v korist otroka.

Je že res kot praviš, da je nasilje nedopustno, bi pa človek rekel ob tem, ko vse to bere, da je tista morebitna klofuta, ki je ranila tvoj ego praktično ne omembe vredna in ničelna v primerjavi s tem kakšno škodo povzročajo tvoja dejanja zaradi negativnih čustev in misli – in to tako tebi kot otroku, nekdanjemu partnerju in še marsikomu.

Kar zadeva odpovedovanja stikov očeta, se mi Mickovo razmišljanje zdi popolnoma razumno, (tudi če bi se sam v primeru razveze najbrž odzval drugače). In to kar piše Mick so dejstva v marsikateri zvezi in po njej, sistem v katerem je nenhno govora o otrokovi koristi pa to namerno spregleda – (seveda se tudi ve zakaj in kdo je ta sistem dejansko oblikoval).

A da je klofuta nič v primerjavi s čim že? In da je malo okajen gospod oče na stikih tudi nič ne de? Saj itak pol Slovenije žlampa šnops? Pa dejte no mir desci prismojeni.

Jaz Jalur zelo dobro razumem. Dobra mama ne bo dovolila nasilja in alkohola v družini, niti za ceno ohranjene družine. Dober oče to razume. Dobra oče in mama v ljubezni in brez obračunavanj (fizičnih, verbalnih) skupaj, enakovredno skrbita za otroke. Dober starš poskrbi, da se z otrocmi umakne na varno, če drugi starš tega ni sposoben zagotavljat.
In pameten starš, ki si ne želi nakopati podivjanih najstnikov na glavo, ve, da se o staršu, od katerega so odšli ne govori nič slabega in tega ne počne, saj ve, da se mu bo vsako obračunavanje z bivšim partnerjem preko otrok, v nekem trenutku, ko bodo pubertetni otroci iskali sami sebe vrnilo.
Dober starš pa mora žal tudi poskrbeti, da otroke posvari pred nasilnim očetom. Jim razloži, da je bolan, alkoholik, nasilnež, da zaradi tega niso več skupaj in kako se pred njim ubraniti če je to potrebno. In to gre brez blatenja. Zgolj razložiti dejstva in otroci to razumejo, verjamite.
In dober starš tudi poskrbi, da so finančna sredstva za otroka zagotovljena. Nikoli ne pomisli, da:
– starš skrbnik s 100 evri preživnine fura luksuzen življenski stil na račun preživninskega zavezanca
– najprej kupi sebi alko in čike in ostanek (ki ga običajno ni) nameni otroku

Vsaka zgodba ima dve plati…šit je ko dosti mam izkoristi sistem, za svoja maščevanja. In zaradi teh biserov pol trpijo tiste, ki se jim res to dogaja. Zaradi nekih neumnih stereotipov se pol dogajajo take debete.

Na eni strani očetje, ki so dobri in se v celem letu 1 x napijejo, pa še to z dobrim razlogom in jih obtožijo ne vem česa, pa so se zgolj 1 x upravičeno zadrli, pa so zdaj verbalni psihopati. Na drugi strani pa mame, ki dejansko bijejo bitko z mlini na veter, ter jim vsi dopovedujejo, da so crayz lady, ukrenejo pa takrat, ko je prepozno. Mi pa pol lahko beremo v časopisu kaj je oče naredu (primer onga policaja).

A ni point, da najdemo neko skupno pot, da se pomaga tako mamam, kot očetom in s svojimi pozitivnimi pripevki pokaže pot tistim, ki so zgubili upanje in tavajo.

Glej, na sodišču se je na začetku (ob ločitvi) govorilo predvsem o pravicah očeta do stikov. Jaz sem stike hotela omejiti, ker je oče preveč pil. Nikakor ni šlo, ker ima oče pravice. Pa sem rekla, če že ima pravice, naj prevzame tudi kako dolžnost do otrok. Naj poskrbi, da ko ima otroke, so narejene vse domače naloge. Da pelje otroka na tekmo, če je v tistem terminu,… pa je bil odgovor “to pa ne, tega pa mu ni treba”. Haloo? P saj je starš, ne varuška. In zanj otroci ne morejo biti hobi ali družba on TV.

Pri nas je bila itak večletna saga glede stikov, dokler nisem dosegla omejitve najprej z začasno odredbo in nato s sodbo. Oče je nehal pit takrat par mesecev po tem, ko je dobil začasno odredbo. Ni več imel kar avtomatsko pravic. Sodba, ki stike omejuje je stara komaj par mesecev, pa ima oče več stikov kot prej, ko so bili predpisani. Sedaj se dogovarjava, prevzema odgovornosti, se prilagaja, pelje otroka na tekmo,… dela tiste stvari, za katere so sodniki rekli, da “mu ni treba”. In čeprav v veljavni sodbi ni nobenih vikendov/praznikov/počitnic pri očetu gresta fanta sedaj h njemu skoraj vsak vikend. Z mojim blagoslovom.

Mogoče pa je pri vas moških tu na forumu, ki imate probleme s stiki, enak problem. Če vi spremenite odnos, ga bo mati tudi?

Eto, tole pa podpišem…včasih je potrebno nardit hud ukrep – začasne odredbe in podobno…

Je pa dejstvo, da ko spremenimo pogled na vse, se vse spremeni. Dokler je pa samo bitka, kdo ima prav in kdo ne, ne gre…je samo bitka na sodišču.

In ja, sodišče ima za obe strani kar nekaj pametnih…itaq najprej kaj vse lahko foter, žal je to posledica zaradi vseh tistih biserov žensk, ki so…, ko morejo pa kaj naredit, pa nimajo vzvodov, da jih prisilijo. Jaz sem imela to srečo, da imam v sodbi napisan, da more vodit otroke na dejavnosti – ne me vprašat kako mi je to ratal, mislim, da je sodnica to spregledala.

Enak glup absurd je, če stik ni izvršen, ker po otroka starš ni prišel, lahko daš samo zaznamek na CSD, če pa otroka ne pustiš, pol si pa naredil kaznivo dejanja.

Ločila sem se, ker oče ni bil zainteresiran za nas. Za vse v gospodinjstvu sem bila sama. Torej tudi po ločitvi počnem vse sama, hodim na govorilne, brišem smrkave nosove, z njimi jokam in se smejem. Želela bi si da bi kaj od tega prevzel oče, ker je verjami, naporno, če je vse na ramenih enega. In stiki, kjer se lufta, hodi naokoli, športa, obiskuje žlahto, prijatelje in gleda TV so verjami brez veze, razen seveda če ni čas počitnic in imajo otroci dejansko čas za take stike. In enostavno situacija sploh ne more biti obrnjena.
Če bi pa bila, bi mi pa verjetno tako ustrezalo že v času zakona kot po ločitvi. Nezrelo pa je, da hoče partner, ki nima skrbništva in ni nikoli nič naredil, nenadoma stvari nadoknadit. Seveda je nezrelo tudi , da zafrustrirane ženske obračunavajo z bivšimi preko otrok.
Če hoče oče z otrocmi vaditi matematiko, angleščino iti k zobozdravniku, in jih peljati na trening lahko to mirno naredi vsak dan. Jaz mu tega ne bi preprečevala, ne glede na to kakšne stike imamo določene.
Ja saj verjetno veste, še en pogoj mora biti izpolnjen. Vse to mora oče početi trezen.[/quote]

Samo res. Tudi jaz se ne bi branila z vsemi štirimi, če bi se kdaj ponudil za razvoz ali delat matematiko. Zakaj že?
No, alkohol v našem primeru ni problem, a glede na razširjenost in toleranco v Sloveniji je vsekakor prav, da se poudarja in izpostavlja.

Resnično je žalostno vse tole brat. Jalur preberi enkrat malo za sabo kaj vse si napisala, sam sem prebral nekaj tvojih postov in resnično ni moč razbrat, da bi bilo kaj v korist otroka, ampak zgolj tvojega ega – prav tako tudi zadnji post – ja kdo pa si ti, da boš bivšemu določala kdaj in kaj bo z otrokom počel in kam mora it? In to po vseh sodnih sagah, ko si se na vso moč trudila označiti očeta vajinega otroka in poskušala celo z nelegalnimi, morda celo kaznivimi dejanji vzpostavit nadzor nad njim – in po tvoje so vsi sodniki in drugi strokovni delavci bedaki ker so razbrali ironijo te zgodbe…in nikar ne začni spet o zaščiti otroka pred alkoholikom in ne vem čim še, ker je bistvo, ki ga vsi tu lahko razberemo popolnoma drugje. O dobri mami kot pišeš pod drugim nikom pa sama presodi….

…in če si brala, ne pri nas moških ni problema s stiki – midva z ženo imava kar dobre stike z otrokoma kakor tudi med nama in vsemi štirimi skupaj.:))

Hvala za odgovore. Očitno je za vse nas tole zelo boleča tema:-(.
No naj povem, da sem tudi sam želel skupno skrbništvo, vendar pač to otrokovi mami ni bilo po godu. Otroka sem vedno želel imeti, vendar ali na prošnjo ni bilo odgovora, ali pa je bil odgovor, da že ima načrta. Otrok je pa star 2,5 leti.

Kakorkoli že. Neskončna lahkotnost ločevanja in obračunavanja prek otrok, dokler en izmed nima popolnoma dost in se iz vsega skupaj umakne. Verjamem pa, da je bil v mojem primeru to tudi njen cilj. Ko bi vi vedle kaj vse sem poslušal in to zato, ker sem želel in imel “prste vmes” pri skrbi in vsem povezanim z otrokom. Pravzaprav mi je res grozno, ko človek vidi kaj nastane iz človeka s katerim si se prej res dobro razumel in v bistvu je bila tudi odločitev za otroka ravno posledica tega.

No ja. Life goes on. Sem pa prepričan, da bom imel po obravnavi na sodišče še marsikaj za napisat. Prav pretirano prijazen in tiho namreč ne bom. Izgubit itak nimam kaj več.

Jaz pa sem sedaj prepričana, da je bilo vse vredno, pa čeprav sem marsikdaj hotela odnehat. Zakaj? zaradi izida. Imam otroke, ki imajo sedaj s svojim očetom normalne, pogoste stike. Upam, da bo tako ostalo. In to je v korist otrok. V bistvu me ti bolj obsojaš kot me bivši. Njemu je postalo jasno, zakaj take borbe. In jasno mu je, kakšen je pogoj, da bodo otroci pri njem kadarkoli želijo. O tem, kaj je bilo in zakaj v teh letih se tudi pogovarjava. In zanimivo, sedaj se mu zdi normalno, da pelje otroka na tekmo, prej se mu je zdelo, da samo težim in ga nadzorujem. Sedaj se mu zdi normalno, da nažene otroka delat nalogo, če je tam od pet-pon, da se meni ni treba s tem ukvarjat v nedeljo ob 20h. In normalno se mu zdi, da spakiram stare trenerke, ker se pri njem hitro kaj strže in umaže s šmirom. Če ima namen kam it mi posebaj reče, da dam kaj “lepšega” za oblečt in je tudi pozoren, da se preoblečejo preden gre otrok v delavnico. Prej je bilo vse to samo “teženje in zaj*** z moje strani. In niti pod razno ne vprašam, kaj bodo skupaj počeli. Dogovoriva se le, kdaj otroke prevzame in pripelje oz. mu jih pripeljem/prevzamem, če se tako dogovoriva, ter o raznih posebnostih (npr. tekma, prehlad,…).

Na začetku so bili stiki po urniku, če je oče seveda imel čas, torej ne redni, na tekme je “pozabil”, oblačila vsa uničena, kar je bilo pa starega (da ni problem če se uniči) pa v nulo skritiziranega, kako lahko kaj takega otroku dam s sabo. Mimogrede, za doma okoli hiše, po vrtu imajo isto, pa je v redu. Domače naloge že ne morejo bit njegov problem. Tako kot ni moj problem, če pije in vozi, pa četudi ima otroke v avtu. Vse kar sem delala, sem delala po sodni poti. Kaj je zate na meji legalnega ne vem, ampak za mene je bilo marsikaj spornega glede starševskih dolžnosti z njegove strani.

Če bo tako ostalo (si želim), bo moj bivši dober oče svojim otrokom še dolgo let. Če ne bi vztrajala bi bilo drugače. Bilo je vredno. in če ne bi nehal pit, bi imeli minimalne stike po sodni odločni, kolikor bi jih oče sploh hotel izvajat, kar bi bilo za otroke slabo, ampak še vedno boljše, kot da ima otroke pri sebi, flašo pa še bližje.

Pod drugim nickom pa ne pišem, tako da ne morem komentirat, ker ne vem o katerem postu govoriš.

Jaz pa sem sedaj prepričana, da je bilo vse vredno, pa čeprav sem marsikdaj hotela odnehat. Zakaj? zaradi izida. Imam otroke, ki imajo sedaj s svojim očetom normalne, pogoste stike. Upam, da bo tako ostalo. In to je v korist otrok. V bistvu me ti bolj obsojaš kot me bivši. Njemu je postalo jasno, zakaj take borbe. In jasno mu je, kakšen je pogoj, da bodo otroci pri njem kadarkoli želijo. O tem, kaj je bilo in zakaj v teh letih se tudi pogovarjava. In zanimivo, sedaj se mu zdi normalno, da pelje otroka na tekmo, prej se mu je zdelo, da samo težim in ga nadzorujem. Sedaj se mu zdi normalno, da nažene otroka delat nalogo, če je tam od pet-pon, da se meni ni treba s tem ukvarjat v nedeljo ob 20h. In normalno se mu zdi, da spakiram stare trenerke, ker se pri njem hitro kaj strže in umaže s šmirom. Če ima namen kam it mi posebaj reče, da dam kaj “lepšega” za oblečt in je tudi pozoren, da se preoblečejo preden gre otrok v delavnico. Prej je bilo vse to samo “teženje in zaj*** z moje strani. In niti pod razno ne vprašam, kaj bodo skupaj počeli. Dogovoriva se le, kdaj otroke prevzame in pripelje oz. mu jih pripeljem/prevzamem, če se tako dogovoriva, ter o raznih posebnostih (npr. tekma, prehlad,…).

Na začetku so bili stiki po urniku, če je oče seveda imel čas, torej ne redni, na tekme je “pozabil”, oblačila vsa uničena, kar je bilo pa starega (da ni problem če se uniči) pa v nulo skritiziranega, kako lahko kaj takega otroku dam s sabo. Mimogrede, za doma okoli hiše, po vrtu imajo isto, pa je v redu. Domače naloge že ne morejo bit njegov problem. Tako kot ni moj problem, če pije in vozi, pa četudi ima otroke v avtu. Vse kar sem delala, sem delala po sodni poti. Kaj je zate na meji legalnega ne vem, ampak za mene je bilo marsikaj spornega glede starševskih dolžnosti z njegove strani.

Če bo tako ostalo (si želim), bo moj bivši dober oče svojim otrokom še dolgo let. Če ne bi vztrajala bi bilo drugače. Bilo je vredno. in če ne bi nehal pit, bi imeli minimalne stike po sodni odločni, kolikor bi jih oče sploh hotel izvajat, kar bi bilo za otroke slabo, ampak še vedno boljše, kot da ima otroke pri sebi, flašo pa še bližje.

Pod drugim nickom pa ne pišem, tako da ne morem komentirat, ker ne vem o katerem postu govoriš.[/quote]
O mojem postu govori.
Ampak če bi bil realen bi videl da govorim o dobri mami, dobrem očetu, dobrem staršu. O Staršu, ki ne manipulira tako kot on, ko je iz mojega pisanja izvlekel samo dobro mamo…..
Sicer pa dosedaj mojega nika ni še nihče uporabil. Torej tudi Jalur ne. Ima pa Jalur mojo zgodbo. To večkrat napišem. Samo da naš oče ni nehal piti.
Kar se alkoholizma tiče. Otroci z alkoholikom nimajo kaj početi. Vedno bom to zagovarjala.
Kdor trdi drugače:
– je sam alkoholik in s preveliko toleranco do tega problema
– pojma nima kaj alkoholik v družini pomeni, ker se mu to ni zgodilo

Kaj pa, ko nova partnerica od bivšega zavrača otroka?

Vem, da jaz ne morem nič narediti, otrok pa noče na stik, sedaj vem zakaj.

Moj primer je tak, ločen sem že 10 let. Z bivšo ženo imava hčerko katera je danes že srednješolka. Ločila sva se zaradi bivše, vzrok za ločitev je bilo nenehno laganje, varanje,…… Ob ločitvi sva se dogovorila, da se ne bova “vlačila” po sodiščih in tako sva se dogovorila, da skrbništvo dobi ona, stike pa jaz. Stiki naj bi potekali dva dni v tednu, ter vsaki drugi vikend, izmenične počitnice,….. Dogovorila sva se, da bomo po ločitvi stanovali dokaj blizu, saj je bil to moj pogoj, da ne bom zahteval tudi jaz skrbništva, da je hčera obiskovala enak vrtec, in tako sem vsaj mislil – tudi šolo. Bivša je delala v nekem mednarodnem podjetju in imela je veliko poslovnih poti. Tako je hči kot tudi pred najino ločitvijo večino časa preživela z menoj. Nastopila je šolo, končala je 3 razrede, ko je bivša čez noč prišla do mene z idejo, da gre za 3. leta delati v tujino na sedež firme. Povedala mi je 14 dni preden je šla in da bo hči odpeljala zraven.
Seveda se mi je “odpeljalo” in tega nisem želel sprejeti. Predlagal sem ji, da hči za te 3 leta, ko bo ona v tujini pusti pri meni, da bo obiskala tukaj šolo, ona pa naj hodi na “obiske”, oz. ko bo hči imela počitnice naj bo pri njej. Niti slišati ni hotela o tem. Takoj drugi dan sem šel na vložišče sodišča, vložil tožbo, prosil za urgenco zaradi takojšnje selitve bivše v tujino. Da ne bom preveč dolgotvezil,….. Končen rezultat sodišča je bil ta, da je bivša na sodišču igrala neverjetno žrtev. Kako je ona dobra mati, kaj vse bo ona nudila hčeri za ta tri leta v tujini, kako bo to dobro za njo, kako jaz ne razumem, kaj je dobro za najini hčero in kakšen neverjeten razvoj ji ona ponuja itd., itd,…. Na koncu ji je sodišče pritrdilo in s hčero sta odšle v tujino.
Hči se nikakor ni mogla navaditi na novo okolje, jezik, šolo,….. To so bile same muke za mene in za hči. Vsakič ko je prišla k meni v Slovenijo, sem poslušal njen jok, kako ona noče iti nazaj in bi rada ostala pri meni. To so težke reči.
Po treh letih se je bivša vrnila nazaj. Hči se je zaprla vase, postala je druga oseba. Po ločitvi smo živeli 30 km narazen, po tujini pa se je bivša preselile 200km stran od mene. Prejšnji stiki so se spremenili. S hčero sva se videla samo vsaki drugi vikend, počitnice, kakšen praznik. V šoli OŠ je imela ogromne učne, vedenjske težave, večino časa je sama prebivala doma, ker je bivše veliko potovala……
Da zaključim, da ne bom predolg. Danes hči živi pri meni. Obiskuje srednjo šolo, se dobro uči, je umirjena deklica, ki si NE želi stika z materjo in ki zameri raznim institucijam v Sloveniji, da so ji pustili živeti pri takšni materi in da niso poslušali njenega glasa, ko je velikokrat jasno povedala, da ne želi živeti pri mami, ampak želi živeti pri meni.
In to je naša Slovenija, naše sodstvo, ko se spomnim na CSD in tiste kure, ki delajo tam mi gre na bruhanje.
Ampak, jaz se nisem vdal. Dosegel sem, da s hčerko živimo skupaj in da ima normalno življenje!

BRAVO!

In teh zgodb ni malo. Pa ne gre samo za selitev v drug kraj. Veliko delam z najstniki in z mnogimi se borim, da lahko gredo k očetu. Smo pa opazili en trend, da nihče ne odreagira, če otrok pri mami spakira stvari in gre k očetu. Niti ena sama institucija se do sedaj še ni zganila na takšno dejanje. Matere so sicer grozile in pošiljale policijo, a se je zgodilo samo to, da so otroc rekli, da k materi ne gredo, če jih bodo pa prisilno odvedli, bodo pa ponovno zbežali k očetu.

IN toliko masla, kot imajo očetje na glavi, ga imajo tudi matere. In ne glede na vse, imajo očetje večje težave pri tem, da dosežejo skrbništvo.

Lažnih ovadb pa toliko, da ti gre na bruhanje. Od tega da mati prijavi spolno zlorabo, do zanemarjenja in se na koncu dela žrtev. Primer iz mojega otroštva: Ženska imela prvega otroka – punčko, ker mož ni dovolj zaslužil, se je ločila in si našla bolj bogatega, z njim imela 2 otroka, ko jo je mož dobil z ljubimcem (ker je bila boga srota, ki NIKOLI ni delala hudo bolana, ni mogla z možem seksat), je moža ovadla zaradi spolne zlorabe hčere. Hči naščuvala, da je na sodišču in policiji pričala proti njemu, vsi pa smo vedeli, da to ni res. Mož šel v zapor za 5 let, ona se je med tem časom ločila in poročila z ljubimcem (imel je melo več denarja kot mož). Otroci pa…punca je pri 15 šla od doma, živet k prvemu tipu, ki jo je hotel (en star dedi) in se začela prodajat. Ostala dva pa…droga in kriminal. Za zaprtimi vrati pa se dogajalo to, da so ji morali kuhati, prati, jo masirati, punco je celo parkrat “prodala”, denar, ki so ga zaslužili so morali dati njej. In ta baba f*, ker ji drgač ne morem reči, živi v stanovanju, ki so ji ga dejansko otroci kupili, joče, kako so se oni obrnili proti njej in je kriva šola. To, da se je hči dejansko prodala in živi v skrajno nezdravem okolju, ji ni mar, pa vem, da je tamala prosila, če sme domov. Je dobila nazaj, da je itaq kurba in da naj bo srečna, da jo sploh kdo hoče. In ta gospa ni osamljen primer.
Da ne bo pisanja samo o moških.

Moje osebno prepričanje, moški znajo bit podli, ampak tako kot to znajo ženske…

Ko si bila otrok, si vedela, kaj je res in kaj ne v tuji družini? Normalne ljudi tudi poznaš? Jao, terapevti so še bolj nori kot mi norci.

Ko si bila otrok, si vedela, kaj je res in kaj ne v tuji družini? Normalne ljudi tudi poznaš? Jao, terapevti so še bolj nori kot mi norci.[/quote]

Če ne drugo, mojo :D. Poznam veliko zdravih družin in parov, ampak ko je debata o tistih stvareh, ki so skrajne, se mi zdi pošteno do moških, da povemo tudi kakšno zgodbo, ki je v prid njim. Niso vsi pokvarjeni, nekateri so prav zlati.

Če bi sledila temu forumu, bi videla, da smo dajali nasvete tudi moškim. Tudi take, kako se boriti s takimi in drugačnimi organi za pridobitev skrbništva ali povečanje stikov. Tudi me tukaj se zavedamo, da niso vsi moški slabi. Le da me ne gremo v take skrajnosti z zgodbicami kot ti.