sado-mazo odnos
Ni mi všeč, če je tip prijazen do mene. In da je nežen. Sploh se ne morem zaljubit v takšnega človeka. Všeč mi je, da je ljubosumen, da si me podredi, da dela z mano grdo, ampak hkrati sem zaradi tega nesrečna. Potem ga pustim in mi sledi povsod, scene so take in drugačne, ponavadi še uživam v tem, da se prikažem s kom drugim in naredim paniko, ali pa naredim kaj drugega. Ne morem iz tega začaranega kroga. Zakaj?
Verjetno se zdim marsikomu neumna, ampak če moram bit s fantom, ki je preveč pozoren do mene, sem nesrečna in ga začnem zaničevat. Ali pa če se mi smili, in sem 100% da je v redu, da ni nek prasec ga raje pustim in mu prihranim trpljenje. Tudi sama sebi se zdim neumna, glede tega. Drugače nisem. Končujem faks, imam visoko povprečje, Zoizovo štipendijo, vpisala bom magisterij. Doma ni blo nikol vse v redu. Pravzaprav sploh ne. Kako naj se rešim iz tega “sranja”?
Neresna,
tole je pa tema, za katero bi moral za nasvet vprašati Dr. Rejca. vendar bom povedal in napisal, tako kot vidim situacije podobnih odnosov jaz.
v naslovu si pisala sado-mazo odnos. Glede na naslov očitno veš kaj to pomeni in ker si napisala sama se verjetno v to skupino uvrščaš, človek vedno pove tisto o čemer razmišlja, če ne direktno pa vsaj posredno. Samo časopisi si izmišljujejo naslove, zato, da je dosegli čimvečjo naklado in branost revij. Tako jih z naslovi premamijo, da primemo v roke časopis. Tukaj pa je zadeva anonimna in se sami odločimo kako bomo napisali, zato dvomim, da si me želela samo z naslovom pripeljati do ogleda tvojega vprašanja.
Pač nekaterim paše tako, nekaterim drugače. In to je že dolgo znano in velikokrat se hecamo in govorimo, ja z žesnko moraš grdo delat pa te bo imela rada :)))
In Šifrer tudi poje, lepa dekleta ljubijo barabe….lepa dekleta jim padajo v objem….imajo jih rade dokler so mlade….potem pa grejo s kom, ki je star in pošten.
zakaj imaš tako razmerje rada, bi ti zelo težko povedal, lahko da izhaja iz mladosti, nobene ljubezni, samo pretepanje….in tako naprej in potem kljubuješ življenju na svoj način.
vse stvari okoli nas so kot droga, najprej dobimo nekaj malega, ko začnemo uživati, bi radi vedno več, tako je z vsemi stvarmi, tudi z partnerstvom. Dobimo čudovito osebo, radi bi še kaj več, se ljubimo izkazujemo ljubezen in tako naprej, dokler ne pride vse v neko rutino in spet bi želeli isto drogo isto vznemirjenje, in ker ne znamo več to dobiti pri partnerju iščemo drugo osebo. s to razliko, da smo spet na začetku. vedno bolj zasvojeni pa še vedno na začetku.
Moj predlog je, da obiščeš našega Dr. Rejca, jaz ti lahko povem samo to, da boš s takim ravnanjem vedno nesrečna. Edino, če dobiš kakšno barabo, ampak tam pa tudi ne bo nikoli miru ne ljubezni. varanje, ljubosumje, pretepanje….insvet se bo vrtil okoli iste droge, želja po nadvladi nad tabo, ampak vedno znova na začetku. so pa ljudje, ki so neverjetno pozorni in izkazujejo svoj užitek v nadvladi in podrejenosti v spolnih igricah. dokler to počnejo samo drug z drugim in s tisto osebo, ki si to želi, ni to nič narobe, vsaj zame ne, samo, da ni v tej igri udeležena oseba, ki tega ne mara. Tako si lahko nekateri dajo duška in izlijejo to negativno energijo na tak način, potem pa spet živijo naprej in so drug do drugega prijazni in ljubeznivi. Tudi to se dogaja.
To, da bi se rada rešile tega “sranja” pomeni, da si na dobri poti in si to želiš, da pa prebrodiš takšno težavo pa potrebuješ pomoč stokovnjaka. S teboj ni nič narobe, samo veliko lažje in brez nepotrebnih slabih iskušenj, lahko marsikaj spremeniš.
Vse kar je nasprotno od ljubezni ali kar je malo drugače, ni dobro. In ničesar drugega razen ljubezni ne prinaša srečo. Če bi rada bila srečna, potem e boš morala navaditi ljubiti in ceniti ljubezen. V nasprotnem primeru me lahko za vsak primer znova sprašuješ kaj in kako.
Primož
Ne razumem zakaj ne greš v odnos, ki je normalen in partnerju poveš kaj si želiš ter to dobesedno izživljaš na spolnem področju. Izbrala si pravien naslov teme, vendar kolikor razumem ti delaš to na medčloveškem in ne na spolnem področju. A si mogoče že razmišljala, da bi to realno prenesla v posteljo in drugače živela normalen in “klasičen” medčloveški odnos?
Karekteristika tvojih partnerjev je nezavedna izbira, nazadovanje nazaj v otroštvo, ponavljanja odnosa s starši.
Kako si se dokazovala pred agresivnimi starši? Kako si jih zadovoljevala, da so te imeli “radi”? S podrejanjem, uslužnostjo, uboganjem in prilagojenostjo, a ne, da si bila vedno “pridna”, “uspešna” punčka?
Rešitev: psihoterapija, da predelaš to, ker zdaj te vodi nezavedno (notranji demoni) “mimo sebe”.
Če povem na preprost način. Ne verjameš, da si vredna ljubezni, prave spoštljive ljubezni. Doma ti starši tega niso demonstrirali, nikoli se verjetno nisi počutila ljubljeno, zato sploh ne poznaš teh občutkov. Takoj, ko se pojavi nekdo, ki je prijazen do tebe, se tega ustrašiš. Strahu se morda ne zavedaš, začutiš ga pa kot neprivlačnost do tega moškega.
Če se res želiš rešiti iz tega kroga, boš morala ogromno delati, da pozabiš stare vzorce in zgradiš nove, da si samopodobo zgradiš na novo. Verjetno bo potreben kar kak obisk psihoterapije in naj ti ne bo nerodno. Vse to se da uredit, če je prava želja.
Mislim, da v zgoraj navedenem primeru ne gre za neprivlačnost do tega moškega ampak za to, da ženska ne more verjeti, da nekdo tako prijazno ravna z njo. Tako ravnanje jo torej preseneča, ker ga ni vajena. Lahko, da celo misli, da se moški pretvarja (v smislu, tako dober pa spet ne more biti, sigurno ima kaj za bregom). Očitno jo privlači nekaj kar je težje, zavestno ne izbira “bližnjice”. Se najde tudi kakšna ženska, ki želi podzavestno “disciplinirati” problematičen tip moškega, predstavlja ji neke vrste izziv.
Povsem se strinjam,najti normalnega tipa z bdsm nagnjeni in bo rešen problem.Ni nič v tem baw baw,kot nekateri si zamišljajo,le previdno tudi tam pri izbiri partnerja,oz da te kdo ne izkorišča.Osebna izkušnja,sicer moja zgodba je drugačna od Neresne.Ni potreben noben psihiater ,čeprav velika večina bo menila drugače.
Živjo,
jaz pa sem se tej temi pridružila iz nekoliko drugačnega razloga. In sicer me zanima, če je med vami kdo ali kdo pozna koga, ki prakticira sadomazohistično spolno vedenje in bi bil pripravljen/a sodelovati v kvalitativnem, anonimnem intervjuju za magistrsko nalogo?
Če ja, prosim, da me kontaktira na e-mail: [email protected].
Hvala!
To ni BDSM odnos. BDSM je na več nivojih, ne samo na nivoju seksa in mislim da je več ljudi into it, pa se sploh ne zavedajo tega.
Za tako vrsto odnosa je potrebna visoka stopnja zaupanja in predaje kontrole drugemu – tega pa ni vsakdo sposoben. Pa seveda ljubezni.
BDSM se začne in konča pri mentalnem stanju. Ne gre se za nezdravo izražanje moči, absoultno pa ne za poniževanje. Išče se občutek neke varnosti na obeh straneh. In to čustvene varnosti. Ne more vsakdo biti dominanten (govorimo o zdravi dominanci, avtorica hoče poniževati in čustveno zlorabljati moške in vidi v tem užitek – to ni zdrava dominanca, to je patologija).
Pri BDSM je vse sporazumno in oba partnerja se dopolnjujeta. Dominantni vodi podrejenega z mirno roko, gre zgolj za zavestno predajo kontrole – ne pa za premoč nad človekom kot recimo v zaporu. Zato mora biti dominanten človek res dominanten – v smislu da je sposoben prvo sebe držati pod kontrolo 100%.
Ne more biti vsakdo podrejen, ker ni vsakdo sposoben nekomu se prepustiti v celoti in se dati pod tujo prevlado. Podrejeni najde varnost v dominantnem in njegovi skrbi (je že psihološko nagnjen temu, da je odvisen od drugega človeka – ni torej sposoben biti samostojen, rabi vedno tujo potrditev, usmerjanje…). Dominantni najde varnost v nadzoru nad podrejenim (zadovolji svojo potrebo po kontroli).
Vidimo da so neke psihološke predispozicije za tako vrsto odnosa potrebne. Pri obojih so zelo pogosta tesnobna obolenja, samo pri vsakem se izrazi na drugačen način. Eni kontrolirajo, drugi hočejo biti nadzirani.
Če je vključeno poniževanje, postane to zloraba.
Po neki klasični definiciji naj bi bila oba partnerja “enakovredna”, neodvisni celoti sami za sebe. BDSM odnos je mnogo bolj intimen in prepleten, ker ni več jasno opredeljene meje zasebnega. V bistvu je podrejeni niti nima skoraj da. Nekateri se take vrste nadzora bojijo, jim je neprijeten, odveč in bolan. Podrejeni ga pa rabi, mu je všeč. In obratno.
To je razlaga klasičnega BDSM odnosa. Pretepanja do nezavesti, obešanja, huda kaznovanja, ščipanja… To je mučenje, ne seks. Pripomočki se uporabljajo za dvig adrenalina (to naj bi bil namen), ob višjem pragu adrenalina je seks mnogo, mnogo boljši. Mislim pa da je klasičen bondage že vsem popularen in so se ga šli vsaj enkrat. Pravi bdsm odnos je lahko samo med dvema, ki si res zaupata – tole pretepanje po javnih kleteh je pa kr neki. Ni pravi power exchange odnos.
Problem se pojavi, ko se začne zabrisovati meja in se prestopi prag okusnega in postane vse skupaj nasilje.
Ta potreba po BDSM javnih hišah pride predvsem, kjer travmatizirani ljudje – ki v bistvu rabijo terapevta – pridejo tja sebe kaznovati. Ljudje, ki imajo preveč strog nadjaz, ki že po naravi radi sami sebe kaznujejo. Torej je potreba po takem odnosu v fundamentu že čisto druga, kot zgoraj navedeno.
Nekdo, ki na nezdrav način doživlja svoje napake in samega sebe. Verjetno, ko je ponižan sprosti vsa negativna čustva – ker je to edini način na katerega ga lahko. Je bil tako doma vzgojen od otroštva in potem to butne ven. Če je kot otrok pretepan in stalno poniževan, je navajen da dobi batine za vsako napako in potem to enostavno rabi – ker je tako naučen. Naredi napako in se sam udari v glavo in se užali.
Ti si priučena taki dinamiki odnosa od tastarih in to razumeš kot ljubezen. Morala se boš reprogramirati tj. odpraviti vzroke temu obnašanju in preboleti travme, šele potem se bo prenehalo. Izredno težek proces, skoraj da nemogoč. Zelo dolgotrajen. Priporočam psihoterapijo.