Kot so povedali že skoraj vsi drugi, nateraj jo nekam po hitrem postopku. Bivši so si morda lahko še prijatelji, če so se razšli zaradi česa objektivnega (npr. enemu se ponudi služba na drugem koncu sveta, drugi pa ima tukaj takšno, da boljše ne bo našel ali kaj podobnega), v večini primerov, sploh pa v tvojem pa je to absolutni no-go. Ona bi te imela izključno za rezervo (takšno ali drugačno), če (ko) se ji bo novi alfa-fukać premaknil k naslednji. Če si dovolj karakterja, prekini stike za najmanj pol leta, če pa se potem izkaže, da je pri novem že oplela, pa ti njo izkoristi ža občasen shag, absolutno brez ponovne obuditve razmerja! Ampak ker najverjetneje nisi, bolje da jo pustiš za sabo za vedno.

Res si malo predobra duša za ta svet. Lepo je videt da še obstajajo takšni ljudje, čeprav so, tako kot v tvojem primeru mnogokrat grdo izigrani.

Glede njenega sedanjega partnerja; vsi so, vsaj na začetku razmerja, pripravljeni poslušati in se pogovarjati o vsem. Od vsakdanjih težav, do mnenj… Če pa drugače to ni tvoja vrlina, se pa to slej ko prej pokaže in bo to tvojo lastnost kar hitro pogrešala.
Veš, človek se lahko dolgo pretvarja, ampak kaj kmalu pokaže svoj pravi karakter. Lahko da se motim, pa je ta fant čisto ok, kdo ve. To bo pokazal čas.
Morda boš temu tudi priča – upam.

Dejstvo da ona nima nekih prijateljic, slabe odnose s svojo familijo… Pa oprosti ni tvoj problem in tvoja krivda! Mogoče sta se pa prav iz tega razloga tako zelo povezala, da sta se bila sposobna pogovarjati o vsem.
Potem me pa še toliko bolj čudi, da je prav to, edino osebo ki jo ima tako izdala.

Ti še vedno poslušaš vse njene težave, in ti ”detajlno” pripoveduje o tem novem razmerju.
Tega pa ne razumem. Poskušam se postavit v tvojo vlogo, ampak bi jaz na tvojem mestu bila hudo užaljena/jezna, kaj bi tudi pokazala.
Pripoveduje kako super je sex za ”ta novim”, ja pa kaj z tabo pa ni bil? zakaj je potem 10 let ”vztrajala”?
Hoče mu dati priložnost, da izve če je to to?! – to bi me pa še najbolj jezilo!… ja kaj potem ti teh 10 let nisi bil TO? In če on slučajno ne bo, boš pa potem ti? – ne delaj si tega!!
Če je nekdo ta pravi, to veš in več ne iščeš – garantirano!

V primeru da se bo vrnila in jo boš sprejel nazaj, se ti pa lahko zgodi (pa ti bog ne daj, ne privoščim), da bo po parih letih, pa morda otrocih, spoznala spet nekoga in se ji bo zdelo da bi lahko bil boljši od tebe. Mu bo dala spet ”priložnost”, ker ti jo boš itak, iz prejšnjih izkušenj vzel nazaj. Saj ne bo imela kaj izgubit!
Si tega res želiš??

Kaj sem napisala zadnjič glede ”imeti pod kontrolo”. V primeru mojega sedanjega partnerja je bilo tako, da mu ni in ni dala miru. Mogoče je spoznala da je bil boljši od tega ”ta novega” ali pa je imela ranjen ego, ker ni dosegla svojega in ga pridobila nazaj.
Ko je spoznal mene ga je še kar nadlegovala in mu pisarila, pa čeprav sta takrat bila že 2,5 let narazen. Ko se ji ni izšlo je pa začela pritiskati na mene in mi delila psovke. Celo prepričevala, da sta občasno nekaj imela, kaj nista! Ampak veš, ko nekdo vzganja tak teror, si na koncu tako zmeden in več ne veš kaj bi verjel.
Skoraj bi ji uspelo da naju spravi narazen. To se je končalo šele ko se je rodil najin prvi otrok. Mislim, da si tega ne želiš. Zato ti polagam na srce da prekineš sedaj! Ne pa takrat ko boš spoznal novo ljubezen, ki bi imela potencial, pa bo zaradi nje ”splavala po vodi”.

Ex and friends – no go – se podpišem pod tvoj post!

Avtor želim ti vse dobro.

Nateral je nisem, sem pa ji povedal, da ji ničesar ne zamerim in da jo razumem, zakaj je to naredila. Vsaka ženska teži bo boljšem, lepšem moškem. Bi bil čuden, če je nebi razumel.
Sem pa zelo razočaran nad njo, tudi jezen, ker če bi mi povedala, bi lahko stvari rešila v 15 min pogovora. In ravno to me zelo razžira. Zakaj mi ni zaupala, da recimo ne čuti nič več, da ji je monotono, da bi rada za vikende bila sama, karkoli… Če sva si povedala vse ostalo, ne vem zakaj je to končala na takšen način in ji je bilo težko do pogovora.

Saj razumem, hormoni in glava ne gresta skupaj. Glava hoče nekaj, a hormoni zmagajo, pa se je odločila, zbrala pogum (res je potrebovala kar nekaj časa, ker je vedela da me bo prizadelo), ampak je povedala in sem sprejel kot sem.

Sem pa prekinil stike da, seveda me zanima kako in kaj, ampak vem da ne smem. Če sem dovolj karakterja bom videl, želel bi si, da bi lahko prekinil stike, za vsaj kakšne 3+ mesece. Verjetno bo težko že 30 dni, ampak bom videl.
Pri novem pa ne verjamem da bo tako hitro oplela, saj gre za razmerje na razdaljo. Biti skupaj samo za vikende je super, če se gleda s časovnega vidika. Dokler ne začneta “živeti” skupaj, tako ne bom vedel, vmes pa lahko mine že par let. Da bi jo pustil sedaj ko je na “vrhu” bi bil za njo takšen padec res usodni. Verjetno se nebi pobrala, ko se bi zavedla kaj je storila prej + kaj je stril on, vpršane kaj bi bilo. Je pa res, da lahko isto stori tudi njemu, ampak večno se ne bo mogla igrati.

Sicer vse doživlja bolj na lahko in dokler imata oba nekaj od tega razmerja, se nimam za bati, da bi mi prišla domov jokati. In vse kaže v tej smeri, da oba izkoriščata razmerje, da nekaj “dobita” in se imata skupaj super. Kako lepo je biti mlad.

Držite pesti, da zmorem. Za punce trenutno nimam “apetita”, izkoriščal jih ne bom, v jezi in s trmo šel v naslednje razmerje še pa manj. Moram še res vse skupaj malo predelati in si v glavi dejansko postaviti meje, kaj sploh hočem iz naslednjega razmerja, kaj lahko ponudim sam, kaj iščem itd.
Moram vse skupaj zdravo preboleti (čas), pa si mogoče še pišemo…

Telo in lep obraz se s časoma spremenita in postarata, ostane pa samo karakter z katerim živimo.
Monotonost je pa nekaj kar se slej ko prej pojavi v vsakem razmerju. Začetna zaljubljenost mine in se pojavi rutina, je pa možno razmerje popestriti in uiti tej monotonosti, če je le voljana na obeh straneh.
Tako da ne išči izgovorov za njeno nezrelo dejanje, in si ne meči peska v oči. Punca pač ni zrela za svoja leta oz. še vedno ne ve kaj bi.

Ne sprašuj se o hormonih in glavi. Ne sprašuj se zakaj ti ni povedala.
Vse kar je počela je počela zavestno in z vedenjem kaj to pomeni. Isto velja tudi za prošnjo “bodiva frenda”.
Nehaj se ukvarjat z njo, ker s tem škodiš samo sebi in samega sebe vzdržuješ v negotovosti.
Če se ji izjalovi in si te bo zopet zaželela, bo prišla do tebe ona. Takrat boš moral premisliti, ali si sposoben živeti z nekom, ki mu ne moreš 100% zaupati.
…do takrat pa počni tako kot si začel: Vlagaj vase in v svojo osebnost. Rasti. Dovoli si tudi kako razvajanje, privošči si še kako drugo punco. Morda tako srečaš precej boljšo partnerko od nje.

Vem da se ne smem spraševat o njej. Hočem samo razčistiti v glavi, česa sem sam kriv, kaj bi lahko storil več, kje sem delal napake in katere “napake” bom vozil v naslednje razmerje. Razmišljati o tem kako ona razmišlja, to pa ne gre, imate res prav. Enostavno ne smeš o tem razmišljati, ker nikoli ne prideš do dna.
Enostavno, odločila se je za to, na silo ne gre nič. Če pride nazaj (malo dvomim, oz. sem kar prepričan da ne – ženska trma) in če bi jo sprejel, bi dejansko res delal sebi škodo. Ona bo, da dokaže vsem, da je naredila prav, četudi na silo, vozila razmerje in igrala “srečo”. Toliko jo poznam. Zato je tudi rekla da nima kaj za izgubit in da bo vseeno probala.

Sam pri sebi ne vem, če bi lahko sprejel to, kar je naredila. Sem napisal, da ji ne zamerim, ampak zaupanje v človeka pa izgubiš.
Gledati na uro kdaj pride, kdaj gre, zakaj je šla 10min prej, zakaj je prišla 5min kasneje. Če je bila res tam kot je rekla da je itd.
Tole bi bilo spet zelo slabo za zvezo. Pa čeprav bi bila iskrena, bi se lahko res enako zgodilo, ko bi imela kasneje otroka. Čez sebe pač ne moreš.

Dodal bom samo še tole, mogoče komu pomaga. To, kar mi je storila pove veliko o:
-njej sami in njeni samopodobi. Veliko pove o tem, kaj si misli o meni in največ pove o tem, kaj si misli z zvezo (resno zvezo).

Nekaj misli: 🙂

Zdaj obtožuješ njo. Kako je zrela, nezrela itd. To je cool, nič ni narobe, da se ti to mota po glavi… Vsaj jaz sem šel pri predelavi podobne veze čez več stopenj. Naučil sem se tega (in tudi ti se sprašuješ: kaj bi lahko storil več, kje sem delal napake in katere “napake” bom vozil v naslednje razmerje):

Take stvari se nam dogajajo, kadar v vezi ne znamo pravočasno postavljati mej. Vsaj meni… Ko so me določena partneričina dejanja motila in se šel preko tega, ali preslišal itd…

In potem prideš do ugotovitve, da je “krivda” tudi tvoja. Namreč, človeku je treba v obraz povedat kar mu gre, drugače ne moreš biti prijatelj, kaj šele partner. In potem bi se razmerje morda obrnilo drugače. Ali se partner “resetira” in sprejme naše argumente, ali gremo narazen, vendar neboleče, ker imamo čustva pod kontrolo. In tako naprej , in tako dalje….

To je boleča pot in nič ti ne privoščim… Upam, da te nisem kaj zmedel. Vse lepo želim…

Bi pa jaz malo zameril… ni nič narobe. namreč partnerstvo niso samo rožice. Pri desetih letih veze, bi že pričakoval, da se človek najprej posvetuje s kom itd-..

In vse je kul in ok, karkoli boš delal, čutil, tudi obdobja sovraštva, jeze… sam nekaj pa ne počet. Proč od prijateljstva!!!, to je pa absolutni no go. Nobeni kavic, občasnih klepetov po telefonu, nič! Vsaj jaz bi tako, oz. sem tako počel…

Lahko ji lepo razložiš, da ti je preveč do nje in da tega ne moreš, ampak ni ti treba!

🙂 LP

Večinoma se ne strinjam s temi, ki pišejo, da ga želi imeti za rezervo. Če bi to bilo res, potem bi s tem novim tipom šmirala na skrivaj in bi tako mirno imela avtorja na rezervi. Možno sicer vseeno je, vendar sam mislim, da je razlog drugje. To je sicer za celo zadevo zelo nepomembno, ampak ker že skoraj vsak to omenja, avtor pa sprašuje, vseeno povem. Pomembno za sama srečanje je le to, ali si avtor sam tega sam želi. Trenutno je še razklan in ga tudi razumem. Bo že.
Pač se jima ni izšlo, v 10 letih se pa človek vseeno zelo navadi in naveže na drugega, če si nista ravno bila tujca že dolgo časa. In tega se pač vsak ne more kar odvaditi čez noč, še posebej, če ima malo slabe vesti oziroma moralnega mačka. Oba sta malo zmedena v tej situaciji, kar je čist normalno.

Sam sem doživel podobno po cirka sedmih letih, enih 10 let nazaj. Pri nama je bilo tako, da sva vložila v stanovanje njenih staršev, bolje rečeno sam sem vložil svoje prihranke. Ko je bilo vse končano, se je odnos začel naglo krhati. No, krhal se je že med, ampak neizkušen človek misli, da bo to minilo in se bo uštimalo že nekako.
Seveda bi za tretjega opazovalca zgledalo, kot da je vse bilo načrtovano z njene strani, vendar ko čez čas nazaj pogledaš s treznim očesom in mirnim srcem, vidiš, da se drugače sploh ni moglo zgoditi, še posebej če si sposoben biti dovolj samokritičen, kot tudi kritičen. Odnos preprosto ni bil zadovoljujoč že dolgo ne za oba, vendar skupna selitev in finančni vložek lahko povzročita, da si o končanju niti ne razmišljaš, pač pa padeš v neko luknjo obupa, v katerem pa tudi rešitev za boljši odnos ne najdeš. Na kratko, nezrelost obeh. Prav tako sva načrtovala otroka, do katerega na srečo ni prišlo zaradi zapletov z njenim zdravjem, ki se je kasneje popravilo.
V glavnem, tudi meni je takrat, ko sem že ugotovil, da se dobiva z nekom in ko je končno tudi sama priznala, rekla, da lahko še naprej živim pri njej. Seveda sem bil šokiran in zelo razočaran, to mi je pa vseeno takrat godilo, da me ne preganja in da se je bila pripravljena pogovarjati tudi o vrnitvi mojega finančnega vložka. Vendar moj namen nikakor ni bil tam ostati, nisem rabil veliko, da sem se odločil, da grem od tam takoj, ko mi nakaže dogovorjen znesek. Po bežnem spominu je to trajalo kak mesec, mogoče dva. To je verjetno malo olajšalo bolečino, vseeno pa sem se ta čas vračal v “svoj bivši dom” z zelo mešanimi občutki, tako negativnimi kot tudi pozitivnimi. Predvsem pa osebno razočaran, ker mi je, oziroma nama je spodletelo.
Ne spomnim se, da bi kaj veliko komuniciral z njo po selitvi, kljub temu, da sem jo vseeno nekaj časa še pogrešal. Nastala je velika praznina, katero pa človek počasi vseeno zapolni z drugimi stvarmi, če je le volja.
No, nikoli pa nisem upal, da se bo vrnila, hitro mi je bilo jasno, da je zadeva zaključena tako z moje, kot njene strani. Razšla sva se mirno, brez zamer in to je najlepša stvar od tega razhoda. Nimam občutka, da sem karkoli izgubil, le pridobil.
Zato imam danes veliko boljši odnos s svojo novo partnerko in spomin na najino zadnje leto ali dve, odnosa z bivšo, mi še danes služi kot opozorilo, česa ne želim in me vedno preusmeri na drugo pot. Predvsem se mi zdi, da sem se naučil odpuščati, posebej zamere iz majhnih konfliktov, katerim se v odnosu ne da izogniti. In pa (tudi posledično) spoštljivejšega odnosa do partnerke.
Ko človek zameri (ali pa je užaljen), je prepričan, da je opravičen za svoje nespoštljivo vedenje do drugega. Pri tem pa mimogrede spregleda, da je morda že sam drugega užalil, še preden se je konflikt dobro razvil. In to vodi v začaran krog iz katerega ne prideš dokler odnosa s tako osebo ne prekineš.

@Rrddee, vidim, da si zelo dobra oseba in še preveč razumevajoč ko pišeš, kako nima nikogar drugega itd. Ja, s teboj je, ker nima nikogar za druženje, če bi ga pa imela, pa te verjetno nebi potrebovala in tu gleda le na svoj interes in te izkorišča. Kot so že drugi napisal – si njena rezerva in siguren sem, da bo čez nekaj mesecev prišla nazaj jokat. Vikend razmerja so dejansko lahko najboljša, ko nisi soočen z vsakodnevnimi težavami partnerja, da ne omenjam življenje skupaj, ko je veliko prilagajanja in kjer se ti določena rutina podre in moraš biti pripravljen na odrekanje. Ko pa bosta polizala med,… Siguren sem, da bivša ni edina temu novemu in ko bi bilo na mestu, da zaživi z njim, se bo že takrat ali pa v nekaj mesecih po skupnem življenju vse podrlo.

Ni pošteno do tebe, da bi imel zaradi njene prisotnosti občutek, da si še vedno napol v vezi in s tem pomislek, ali si začeti urejati življenje. Zelo pozitivno, da si si našel majhna zadovoljstva, za katere prej nisi imel časa in da jo tudi na ta način odmisliš. Včasih ima človek res občutek, da se mu svet podira, sliši razne vzpodbude, češ, da je vsak konec pogoj za nek nov, še lepši začetek, in si misliš, da je to le govorjenje in da pri tebi pa to že ne bo tako in vidiš le brezizhodnost, vendar se dejansko vse pozitivno obrne – sam se včasih vprašam, komu se naj zahvalim, da se mi je takrat tako “slabo” obrnilo, da imam sedaj že 15 let čudovito življenje z drugo osebo…

Čim dlje od nje, prekini za vedno ta “odnos” s katerim te še vedno veže na sebe, ne javljaj se ji, in prekini vse stike. Te kavice niso tako nedolžne in vse kar sedaj dela je izključno iz njenih sebičnih in manipulativnih interesov. Ne zasluži si te in enkrat se boš v mislih zahvaljeval temu novemu, da si lahko to spoznal in še posebej, ko boš spoznal drugo osebo, ki te bo vredna.

Si še mlad in vsaka šola ti da nekaj za naprej. Vso srečo.

Avtor!

veš kaj dela? Pridno in počasi te bo popolnoma egoistično odklapljala od sebe. Saj tega ne more narediti naenkrat, 10let ni kratka doba.
Istočasno, pa bo preverjala situacijo na drugi strani.
Če se imaš rad, si tega ne dovoli. Prereži, naenkrat. Vem, je težko, ampak dolgoročno najbolj učinkovito..
Sem šla čez to. Enako je delal moj bivši-vračal se na obroke samo zato, ker ni bil sposoben presekati naenkrat-tudi po 10letih. In to se je vleklo 8mesecev. ne bom razlagala, koliko mi je ta stvar podaljšala obdobje trpljenja.
Na koncu sem morala presekati jaz, da sem se rešila začaranega kroga.

Srečno.

Deloma se strinjam z mnenji drugih, ampak ni povsod enako.
Jaz sem imela obdobje, ko sem pustila dolgoletnega fanta in resnično nisem bila intimna s kom drugim. Mi je pa res eden spodnesel tla pod nogami in mi je bilo res zelo žal. Zdaj sem res hvaležna fantu, da mi je to oprostil in sem mu sama pripravljena oprostiti, če se mu slučajno zgodi podobno.

To se meni zdi čist nepoštena sodba. Imaš ti prijatelje? Kaj če rečem, da si z njimi samo zato, ker drugiš nimaš in da jih zato samo izkoriščaš? Ker, če bi imel še druge prijatelje, bi se družil z njimi. Ti je všeč?
Ko si 10 let v zvezi, je tvoj najboljši prijatelj partner, vsi ostali so ponavadi precej zadaj. Zato je čist razumljivo, to kar imata. Razen tistim, ki se razidejo konfliktno. Seveda se njemu ne bi bilo treba z njo družit in je poslušat, ampak ne moreš govorit o izkoriščanju, če se on sam odloči, da se druži. Očitno mu že paše, saj ga ne sili.

Da se zopet malo javim. Vidim da je bilo veliko že napisanega. Zanimivo kako različno ljudje razmišljamo in kako različno rešujemo takšne težave.

Ne vem če me ravno izkorišča. Lahko da me, pa tega ne vidim. Zagotovo, ko sva skupaj ne trpim. Imava pač svoje teme, ki jih obdelava in nato greva vsak svojo pot. Lahko da je res izkoriščanje, ampak sam ne vidim tega. Nihče od naju se ne sili. Zmenila sva se, da med nama nikoli več ne bo nič, da kar je bilo je bilo, zdaj je potrebno pa graditi na drugih načelih.
Vidim pa težavo drugje. Imam občutek kot da to dela samo zato, da novemu vrača milo za drago. Ker sam hodi na pijače z drugimi puncami, bo tudi sama hodila na pijače z drugimi. Nekako v tem smislu. Sem ji tudi povedal, da če razmišlja v tej smeri, da se za njo ne bo dobro končalo in da naj premisli zakaj to “počneva”. Odgovor je bil, da se imava skupaj lepo in da pač naj se prepustim in uživam v takšnih trenutkih, ker jih ne bo veliko. Ima prav, ampak njenega jokanja ne bom prenesel, zato je takrat niti ne želim srečati, če pade z novim.

Ona ima drugega partnerja, sam bom nekaj časa ostal sam. Tako sem se namreč odločil, saj opažam, da ona sploh ne ve kaj bi rada imela, dolgoročnih planov nima (skupaj sva jih imela), na dolgi rok ne razmišlja. Tako da ravno sam potrebujem tale čas zase, da se mi prioritete malo spremenijo.

Lepo, da si opazil, da ona ne ve točno kaj bi rada. Večina žensk do 35-leta ne ve točno… imajo sicer cilje, otroci, družina, kariera… Zagotovo pa nimajo začrtane poti s kom in kako. Tu malo begajo… pride mimo eden, jo malo zaščemi in pozabi s kom je, ne pozabi pa na cilje, ti ostanejo enaki, le igralska zasedba in kulise se spremenijo. Moški je pač tisti, ki vodi in normalna ženska to od njega pričakuje. Če tega ni, bo pač podzavestno iskala drugega liderja.
Meni samo ni jasno ali si mazohist ali pa ni v tebi nič žara, samo mlačna voda… Jaz se ji ne bi pustil, da me izkorišča za “kontro” trenutnemu tipu ali za čustveni tampon.

Fant, pozabiiiiiii! Naj bo le še zgodovina. Ne se pustit manipulirat. Hoče te za rezervo in preganjanje dolgčasa, če novi slučajno kdaj ne bo imel časa zanjo. Vrzi se na šport!

Ne sprašuj se kaj, zakaj, kako, ker ti samo pobira energijo. Obrni list in začni novo zgodbo.

Pravis, da ne ves, ce te izkorisca, hkrati pa poves, da hodi s teboj na pijace, samo zato, da da kontro svojemu tipu. A nisi malo samo kontradiktoren?

Mogoce si pa zelis biti cuckold?

Skenslaj jo iz lifa in pojdi naprej nisi 50

Sam pravim takole. Če me ženska prevara ali dobi drugega, vrnitve nazaj ni. Pa naj bo to še ne vem kakšna ljubezen.

Takšnim ženskam/moškim je treba stopiti na prste. Ni povratka nazaj, ni komunikacije ni NIČ. Za njih ne obstajaš. Blokiraš in začneš delati na sebi.
Ko bo čas pravi, boš spoznal tisto pravo, kateri se boš še bolj posvetil in napake iz te zveze, tja ne boš vlačil.

OP, ko jo boš prebolel. To lahko sicer traja, ampak daj času čas. Pa če rabiš eno leto, bo pač eno leto. Če več bo pač več. Mlad si še, brez otrok, čaka te še ogromno lepih stvari. Enako kot čaka tudi tvojo bivšo. Kar je naredila je naredila, če ni bila srečna, bi to morala povedati takoj.
Da se takole igra, pa potem bi rada postala prijatelja, to pa ne gre. Prekini stike. Ni treba povedati nič, samo blokiraj in pojdi dalje.