S kom komuniciramo?
Mogoce,bi lahko glede na zadnje dogodke,rekli še kaj na temo:”kako dobro se poznamo”Po čem in kako ves,kakšna je oseba,ki piše poste na forum.Od začetka izgleda,da je nick s katerim komuniciraš čisto OK,potem pa…
Je tisti,ki je na drugi strani ekrana res tisti,ali se spreneveda ??Koliko izmed nas,je res takih kot smo?
LP,Tara
Jaz sem res tak kot sem! 🙂 No resno… ne poznamo se dobro ker je forum anonimen in internet je pač taka stvar, da vsakomur ponuja skrivanje za lažno identiteto. Lahko jih ima celo več. Treba se je zavedat, da na internetu ni težko karkoli napisat, ker tako ali tako nihče ne ve kaj je res in ne. Ta “cyber” svet je tak, da je lahko sramežljivi fantič največji jebač, zafrustrirana gospodinja najbolj prijazna oseba na svetu, itd… Še to ni gotovo, da je ženska res ženska in moški res moški. Mislim, da je treba pač predpostavit, da so vsi tu gor to kar so, če se izkaže nasprotno pa… spet ta čudovit cyber svet. Ko se folku pod enim nickom zaserješ lahko nemudoma uporabiš novega in si spet prvič na forumu. Pa lep pozdrav!
Jaz Tara sem takšna, kakršno si me spoznala preko neta. Saj se končno nimam kaj sprenevedati. Ne vidiš me, ne živiš z mano, morda po cesti hodiva druga mimo druge, vednar pa se ne prepoznava. Zato ne vem, zakaj bi se predstavljala v drugi luči. Sem kakršna sem – rada klepetam, rada se veselim, včasih pa me tudi kaj “dregne” in takrat to tudi “na primeren način” povem. Vsaj upam, da je primeren. Grdo se mi zdi, če nekdo nekoga žali, če kdo laže in se spreneveda, toda nekatere tukaj tudi razumem, da jim je zavrela kri. Vseeno pa je boljše v nekaterih primerih “zategniti ročno”, ker se drugače nikoli ne konča. Lp
Lepo pozdravljena Tara!
Nekako v grobem se strinjam z Marjanom. Vendar pa ima tudi cyber svet svoje prednosti in slabosti. Res je, da se na internetu lahko vedno predstavljaš takšnega kakršen si želiš biti, ampak slej ko prej ta “farsa” pade in košček po koščkih se ponavadi sestavlja mozaik neke osebnosti.
Prednost interneta pa je tudi v tem, da so določeni ljudje po naravi sramežljivi in nedostopni, zaprti vase. Takim ljudem internet omogoča prebijanje ledu pri sklepanju prijateljstev ali pa zgolj iskanju sogovornika. Kajti tu se ne obremenjuješ s podobo in zunanjostjo posameznika, ampak zgolj z njegovimi mislimi, hotenji, željami, nasveti itd. Zanima te le notranjost posameznika in ne zunanjost. Sedaj bo večina rekla, “ne, jaz se ne obremenjujem z zunanjostjo, važna je notranjost”. Ampak resnici na ljubo, nekje globoko v sebi tehtamo tudi to, morda celo nevede.
Ena stvar, ki sem se je naučila skozi življenje je sigurno ta, da svet ni bel niti črn in prav tako nobena stvar v njem, temveč siv. Pri vsaki stvari je potrebno upoštevati tako dobre kot slabe strani in na koncu ugotoviš, da nobena stvar ni zgolj negativna ali samo pozitivna. Vsekakor pa v cyber svetu velja biti previden, takega pa te ponavadi naredijo izkušnje.
Lep pozdrav,
Pia
Čisto zanimivo razpredanje Pia. Ne strinjam se le s trditvijo, da je svet siv, četudi razumem, kaj si s tem hotela reči. Vendar svet nikakor ni siv, ker to nekako asociira z enostavnostjo, enoznačnostjo, umirjenostjo itd. Življenje zna biti v kakšnih obdobjih tudi sivo, na splošno pa je svet kričeče barvit, poln kontrastov in včasih hudičevo težko rešljivih nasprotij.
S kom komuniciraš na forumu pa seveda ne moreš vedeti. Večina se jih najbrž ne pretvarja pretiroma, ker zato ni posebnega razloga. Vsakdo poskuša ustvariti malo lepšo sliko o sebi kot je resnična, s tem mislim da se dela bolj svobodomiselnega, odprtega, razumevajočega… Kdo ti lahko jamči, da se za lepo virtualno fasado ne skriva serijski morilec.
Sam sem po naravi precej nenaklonjen nekritičnemu “pozitivnemu mišljenju”, to je taka popularna floskula, ki me res znervira. Raje sem malo bolj žleht in negativec a zato spoznavam pravo naravo sveta, kot srečen pozitivno polzeči bebec. No, že nakladam.
Pozdravljen vsejeigra!
Na vidiš, pa si mi dal zopet misliti:)). Imaš prav, če gledava iz stališča različnih odnosov v svetu itd (da ne bom nakladala) je resnično svet kot ena velika barvna paleta. Praviš, da ti gre na živce nekrtitično pozitivno mišljenje. Zanimivo! Zdi se mi, da si predstavljam, kaj si hotel s tem povedati, samo daj to prosim malo bolje obrazloži, da ne bom z odgovorom totalno “brcnila v temo”.
Lep pozdrav,
Pia
Enako sem ze odgovrila na “vroci” debati.
Pozdravljeni!
Priznam, nisem prebrala vsega, ker se mi ne zdi potrebno. rada bi, v zakljucek tej temi povedala naslednje:
ni minilo en teden, ko smo se pogovarjali otem, kako so ljudje hudobni. Zgledalo je tako, kot da je spet “sovražnik”, tam zunaj. Sovražnik ni tam zunaj. Nihče ni samo dober. Način kako je vsak od nas tu reagiral, izbiramo sami. Vsi izbiramo svoje vedenje.
Po tezkem kosilu se prileže en fajn cognac ne?
Jaz sem, kar sem, tudi tu. Kdor me pozna, ve, da je tako.
Ljudje kot posamezniki, organizacije in države prilagajajo vrednote svojim interesom (in ne obratno), zato so razni etični argumenti v debatah običajno le krinka za sebične motive. Družba, država, skratka vse kar nas obdaja funkcionira na dveh nivojih. Na prvem nivoju, ki je javni, se govoriči o samih lepih stvareh (skrb za druge, sociala, sam altruizem), na drugem, ki je skrit pa se dogaja veliki biznis, uveljavljanje interesov, strasti… (teorija: Offe)
Simbolni sistem dobro učinkuje le, dokler ni znana dejanska raven delovanja. Zamegljevanje je zato sestavni in nujno potrebni del sistema, za katerega dobro funkcioniranje je potrebna nekritičnost ljudi ali, v slogu moderne propagande in trgovskega duha, >pozitivno mišljenjeCogito, ergo sum< prišel preko dvoma. Če dvomim, torej mislim in če mislim, torej sem. V mišljenju je nujno prisoten dvom in z njim kritičnost. Kdor misli kritično, hoče preseči obstoječe stanje, obstoječi status quo. Misli negativno. Pozitivno mišljenje je zato absurd.
Pozdrav vsejeigra!
Strinjam se v vsemu glede države, javnega in delovanja itd. Samo misliti zgolj negativno, ker je pozitivno mišljenje absurd? Hmhm…. No recimo, citiral si Descartesa, ki je do svojega >Cogito, ergo sum< prišel preko dvoma. V svojem odgovoru si mi navedel cel kup citatov iz različnih knjig, nikjer pa ni tvojega lastne mišljenja (ali pa sem ga prezrla, če sem se opravičujem). Zgolj privzeta, torej, od različnih reciva jima avtorji, si brez dvoma prevzel njihova mišlenja. Se motim ali pač? Seveda, da obstaja dvom, normalno da, samo, če hočeš svoj dvom zadovoljiti, se pravi potrditi ali ovršti, moraš to poiskusiti. Se strinjaš? Torej, da bi vse stvari poiskušal v življenju, ne mislim da ne bi šlo. Torej moraš določene stvari sprejeti tudi kot splošno resnično in se negativizem na vseh področjih splošnega življenja pač ne more uporabiti. Kar se tiče pa poslovnega sveta in politike ter na koncu samega delovanja države bi pa rekla, da sem tudi sama negativec in ti dajem absolutni prav. Lep pozdrav,
Pia
Često se mi zgodi, da najdem kako dobro izraženo misel o temi o kateri sem že sam podobno, a slabše definirano razmišljal in jo nato seveda uporabim.
Pozitivnega razmišljanja ne enačim s pozitivnim odnosom do življenja oz. bolje z veseljem do življenja.
Pozitivno mišljenje se mi je do konca zasralo, ko sem pred leti šefu/lastniku v privat firmi, kjer sem bil zaposlen, težil, da nas premalo plačuje, ne plača prispevkov, zavarovanja… Njegov odgovor: misli pozitivno. Moj, v mislih: Jebi se. Seveda sem zamenjal službo. Ta je danes zgledno bogat, tudi na račun bedakov, ki zanj delajo za drobiž.
Moj podzavestni refleks, ko mi nekdo reče “misli pozitivno” zato je: spet me hoče nekdo nategnit”. V večini primerov to drži.
Pozdrav vsejeigra!
Pa preverimo mojo zmožnost do samokritike:))). Zanimivo, da sem jaz nekako enačila pozitivno mišljenje s pozitivnim odnosom do življenja. Samo si ga nikakor drugače ne znam razlagati kot tako. Če pozitivno mislim, potem razmišljam pozitivno o določeni stvari v življenju, ni tako? Ma saj ne vem, mogoče pa res nimam razčiščenega pojma kaj je pozitivno mišljenje in kaj je pozitivni odnos do življenja!!
Mimogrede vidim, da prebiraš Descartesa in podobno. Si že bral kaj od Trstenjaka in kaj meniš o njem?
Lep pozdrav,
Pia
Jaz sem jaz…
>vendar kdo in kaksna sem, ne more nihce vedeti (na forumu).
>meni je lepo kramljati tukaj gor, a nikoli ne jemljem stvari, ki so napisane,
resno… vse jemljem s salo in kar me pac zanima preberem, kar ne pa ne.
>nikoli ne ves s kom se pogovarjas, ker lahko vedno menja nick…..
>ne vem…
>ce bi koga osebno spoznala, bi sele takrat vedela in videla ali je obnasanje isto,
kot ga “uporablja” na forumu, pod tem in tem imenom….
>drugace pa…. vse je treba jemati z rezervo.
>se strinjate?
a vseeno – mejmo se radi 🙂 (z rezervo:)