Pozdravljeni!

Pred sedmimi leti sem spoznala super moskega. Pomagal mi je, me poslusal, me razvajal, me obozeval, skratka prepricana sem bila, da sva ustvarjena drug za drugega, srecna, zaljubljena. V navalu zaljubljenosti sem prezrla kar nekaj rdecih zastavic (nikoli ni zelel govoriti o bivsi zeni in razlogu za locitev, o svojih starsih, o bivsih zvezah, vse je zelel imeti pod nadzorom, samo ravno zato sem se takrat ob njem pocutila varno, sem verjela, da ga pac skrbi zame). Hitro sva se vselila v najemnisko stanovanje, sprejel je moja dva otroka in onedva sta sprejela njega. Po enem letu smo se preselili v novo hiso, oba sva vzela kredit (moj je meprimerljivo manjsi, ker sem kreditno prakticno nesposobna, ceprav sem ze 20let zaposlena s srednjo izobrazbo). Bila sem naivna, vrnila avto na leasing, on mi je priskrbel sluzbenega, hisa je napisana na njegovo ime (tega nisem niti vedela do letos, ker sem mu zaupala). To se je izkazalo za najvecjo napako. Pravzaprav nimam nic. Po dveh letih skupnega zivljenja, me je pocasi zacel psihicno, custveno in financno zlorabljat. Nic ne naredim prav, spolnih odnosov nisva imela ze tri leta (je inpotenten vendar o tem ne zeli govoriti, niti si na glas priznati, mene se sploh ne dotakne, me ignorira, zali (sicer ne z vzdevki ali kletvicami). V njem nimam nobene opore, nikoli se ne smeji, nima empatije (kadar sem bolna, sem mu samo odvec, tudi caja mi ne skuha, ce ga ravno direktno ne prosim pa se to ne vedno), pomembno je le, kar si zeli on. Kupuje avtomobile, hise (jih tudi oddaja), motorje, colne… Nikoli se ne posvetuje z menoj, potem pa ko mu kaj omenim rece, da je to kupil za nas. Jaz pa nocem nicesar, samo normalen odnos!!! Konstntno sem brez denarja, ker kupujem hrano, placujem otroske poloznice itd. potem pa ga moram za denar za hrano prositi. To pa je nadvse ponizujoce zame, zato na vse pretege varcujem, da bi prisla skozi mesec.  Cisto sem ze na koncu, unicena psihicno, custveno, fizicno (zanemarila sem se, se zredila, zbolela, prevec pila- zacelo se je takrat, ko me je on zacel zavracati). Prej sem bila polna zivljenske energije, vesela, nasmejana, zdaj pa imam obcutek, da je dobesedno izpil vse iz mene in ni ostalo nic. Nikakor nisem mogla dojeti in se zdaj ne dojamem cisto, kaj se pravzaprav dogaja. Sele lani sem ugotovila, da sem ocitno res zrtev nasilja. Kadar sva v druzbi in zacuti, da bi utegnilo priti med pogovorom do njemu neljube teme, spretno zamenja temo, tako da tega nihce sploh ne opazi. Razen mene, pa se jaz sem to ugotovila sele lani, ko sem po ne vem koliksnem poizkusu normalnega pogovora opazila, da sem po tem pogovoru se bolj zmedena kot prej. Najhuje pa je, da navzven imamo vse (materialne stvari), jaz pa v resnici ze vec let nisem bila niti pri frizerju, ker si ga ne morem privosciti. Sploh se ne pocutim vec kot clovek, kaj sele zenska. Postala sem zalostna, ne vidim izhoda. Najbolj frustrujoce je pa to, da on vse kar recem negira, obrne, zmanipulira. Drug dan se dela, kot da se ni nic zgodilo, za moja custva mu je malo mar. Vedno sem nekako kriva sama. Do drugih je neizmerno prijazen in navzven deluje kot dobra oseba. Samo jaz in moja otroka za zaprtimi vrati dozivljamo njegovo blaznost.Pred letom dni pa se je k nam preselil se njegov dvajsetletni sin student in jaz skrbim se zanj. Tudi o tem nisem bila niti obvescena. Kar naenkrat je prisel in ostal. Ga imam rada, je ok fant, samo nic ne pomaga. Samo caka, da se cunje operejo, posteljnina, kosilo skuha, gre v trgovino itd. Ko sem enkrat predlagala, da bi ga jaz naucila skuhati enostavne jedi, da bi si lahko dop ko mene ni kaj skuhal, da ni samo na sendvicih, je njegov oce pred njem rekel, da fant ne rabi znati kuhati in da bo ze dobil kaksno punco, ki bo to znala. Jaz sem samo obstala z odprtimi usti. Takrat sem dojela kaj sem jaz njemu. Preden je spoznal mene je 1x tedensko k njemu na dom prisla cistilka, umazane obleke je nosil v pralnico in jedel po gostilnah.Naj povem, da on vodi veliko firmo in je v svojem poslu zelo uspesen, je pa tudi funkcionalen alkoholik. Po dveh pivih je vesel in se celo pogovarja, po stirih postane sarkasticen, zloben in blodnjav. Drug dan spet isto..
Nikamor ne morem oditi in se nikomur zaupati. Tudi prijateljice so me pocasi odpikale, ker nikamor vec ne grem z nijmi, ker vem da bi bil problem. Njega pa nikoli ni doma, dela od jutra do vecera, jaz pa ne morem pustiti otrok in domacih zivali po cel dan samih, zato takoj po sluzbi hitim domov. Vseeno po njegovo ne delam nic, ceprav sama skrbim za vse doma. Ce mu to omenim, rece, da vse naredi on in naj neham govoriti neumnosti. Ne vem kaj naj naredim. Ne predstavljam si ostati v taksnem odnosu, hkrati pa imam se dva otroka in zivali za katere moram skrbeti, placo pa zal minimalno. Starsi mi financno ne morejo pomagati. Bojim se da sem ujeta in ne vidim izhoda.

Prosim za kak nasvet ali vsaj prijazno besedo, bom hvalezna.

Lp, Izpita