Pozdravljeni!

Naš nedonošenček, ki je zdaj star že 19,5 meseca (kor. 17,5m) ravno preboleva rsv bronhiolitis. Prejšnji teden sva bila na IK preko noči, ker se je fant odločil, da ne bo jedel in pil, zato je dobil infuzijo, saturacija je bila zgolj 2x malo nižja okoli 94-95, potem ves čas med 97-100, frekvenca dihanja max 33/min ko ga je kuhalo. Razen infuzije in voltarena ni bilo druge terapije, v pljučih so slišali rahle pokce, drugega nič. Kašlja občasno. Še vedno slabo je in pije, zato ga silim z brizgo, če ne gre drugače.

Ker imate izkušnje s pljuči nedonošenčkov me zanima, koliko je ta bronhiolitis prizadel njegova pljuča in kako dolgo bo trajalo, da si bodo opomogla? Sedaj bomo imeli njega in starejšo sestro doma 3 tedne + izolacija od obiskov, potem pa ne moremo več brez vrtca. Bo to hudo narobe?

Hvala za vaše mnenje.

Draga tanna,

glede na starost in dejstvo, da vaš “bivši” nedonošenček ni “kronik” (da so njegova pljučka že “odrasla” in da nima težav s srcem), ni pričakovati težkega poteka bronhiolitisa. Drži pa, da RSV rad naredi dolgotrajno “škodo” v malih dihalnih poteh, ki postanejo prekomerno reaktivna – kar se kaže z dolgotrajnim piskanjem in astmi podobnimi težavami ob vsakem prehladu. Opisane težave postopno izvenevajo do starosti 4-5 let, povsem umirijo pa se do obdobja “šolarja”.

V času okužb dihal bi bila “izolacija” seveda idealna – ne le, da otroci niso v vrtcu, ampak da tudi vi čim manj hodite med ljudi, ki so vedno potencialni donatorji virusov. A življenje nikoli ni idealno – je pa vsak dan izven vrtca v “polni” sezoni (zlasti januar, februar) zlata vreden. Torej, kolikor dlje vam uspe ostati doma, toliko varneje bo.

Pozdrav,

Na žalost se zopet oglašam :(….vsi smo zboleli, od prvega do zadnjega. Prvi seveda 28 mesečni sin (pa ni v vrtcu, pa nikamor ne hodimo razen ven, nobenih obiskov, res ne vem od kje pobira). Takoj ko je dobil vročino in mu je začelo teči iz noska je ostal pri babici, ker imam doma še 3 mesečno dojenčico. Vendar žal očitno že prepozno, saj je tri dni kasneje zbolela tudi ona. Torej sin je pri babici že od srede :(, v soboto je dobil diagnozo da bi lahko bil začetek bronhitisa, dobil je ventolin. Včeraj je imel pregled pri svoji P in je rekla da je vredu. Sicer še kašlja, ampak to bo vrjetno še nekaj časa. Tamala je pa začela kašljati v soboto (sočen kašelj), potem se je pa samo stopnjevalo, zamašen nosek in zelo suh in piskajoč kašelj. Zjutraj kašlja sočno, potem si očistiva nosek, narediva inhalacije, tople obloge na prsa in se ponavadi skašlja. Naprej pa potem cel dan kašlja suho. Ponoči lepo spi in nič ne kašlja, dokler se ne zbudi za hranjenje. Bili sva včeraj pri dežurnemu, ker me je začel skrbeti ta piskajoč kašelj in itak sem skoz na trnih če diha normalno. Diagnoza je bila okužba zgornjih in spodnjih dihal. Danes imava pregled pri svoji P. Ker nima vročine, greva vrjetno lahko na sprehod. Zanima me pa kdaj lahko moja dva sončka spet združim, ker mi je res hudo, ker starejšega nisem videla že en teden?
Lep pozdrav
Katarina

Spoštovana Katarina,

letos je sezona okužb dihal res krvoločna – in kaže, da bo še dolga.

V razliko od nekaterih kolegic, ki bi kar “na križ pribile” tiste mame, ki starejših sorojencev ne izpišejo iz vrtca, jaz menim, da ni edini vir okužbe dojenčka starejši bratec ali sestrica, ampak smo lahko nevarni tudi vsi odrasli. In da se sorojenec ne okuži le v vrtcu, ampak še marsikje drugje. Popolna “izolacija” in s tem varovanje pred okužbo pač ni možno – in niti ne bi bilo na dolgi rok koristno. Sem pa pristaš umivanja rok in omejitve gibanja otrok na mestih, kjer je otrok – odraslih veliko (nakupovalni centri, večje prireditve za otroke, zlasti v času sezone virusnih okužb).

Ker je zelo verjetno, da oba vaša malčka prebolevata virozo zaradi istega povzročitelja, ni nobenega strokovnega razloga, da sta ločena.

Upam, da čim prej pride pomlad – ki bo poskrbela, da bo gibanja na svežem zraku več in možnsti za renos okužb manj.

Srečno,

Pa še kako je res, da niso vsega “krivi” starejši bratci in sestrice ter vrtec. Mi smo starejšega vzeli ven iz vrtca s februarjem, ko je staknil vneto uho in smo si rekli, da je bolje, da je doma, da ne bi ob razmahu respiratornih virusov še mlajši (dojenček) zbolel. No, pa se je potem začelo – po 1 tednu, odkar je biil starejši doma, je dobil mlajši bronhitis, potem jaz angino in Ospen (pa nisem šla nikamor, razen mlajšega peljala k zdravniku), ko sem bila po 5 dneh že boljša, pa je sledila huda viroza (menda gripa), s kašljanjem in bolečimi mišicami ter vročino (pa sem bila ves čas doma), potem se je od mene nalezel še mlajši sin in potem v blažji obliki še starejši sin. Še dobro, da je oči ostal kolikor toliko zdrav da nas je “rihtal”, nam je pa verjetno prav on domov pridno nosil viruse (sam je le smrkal in malo ga je v grlu žgečkalo), ker drugače si težko razložim, kje smo jih staknili. 🙂