Roza sotrpinke 2014, rak dojke…informacije take in drugačne :)
Živjo Mici,vandrovček,
ma ti kar malo zavidam.ko greš tako u lep life k ribcam.A so ti teknile?
Jaz sedaj pridno čičkam doma,le včeraj sem bila na onkotu);naj bi imela simulator.Pa so me poslali domov,naj še malo pridem k sebi.V ponedeljek pa nadaljujemo,če bo vse ok.
Res si srečnica,še11krat,pa imaš to vse za sabo.To bo mimogrede.
Tvoj ribji meni je bil pa zelo pester.Jaz sem si včeraj po onkotu,tukaj v Kranju,privoščila
eno orado z blitvo.Ko je porcija prišla,me je skoraj kap.Kamot bi se najedla dva.
Drugič bom bolj previdna.Takoj na štartu se bom pozanimala koliko je zadeva težka.Ta je
imela krepko čez pol kile.
Danes sem bila pri dohtarc na kontroli.Kri se izboljšuje,samo levkociti so mi spet padli.
Že vidim srebrno(veš kaj mislim).
V ponedeljek imam uro ob pol enih,moram bit pa že malo prej tam,da spet preverijo kri.
Te zgage imam že dosti.Ampak gremo naprej.
Prevažam se pa sama.
Pozdravljene 🙂
Zadnji petek sem bila na punkciji in v ponedeljek izvedela rezultat…. imam raka na dojki (tako, pa sem napisala).
Saj ne vem, kaj naj povem…. ne vem, če sem že dojela celo diagnozo. Do sedaj (pa sem stara 43 let) se me rak sploh ni dotaknil… to imajo pač drugi, ki živijo nezdravo, imajo zamere do sorodnikov, sosedov… jaz že predispozicije nimam za kaj takega….vsa pozitivna in nasmejana in srečna v življenju….
Ponedeljkovo popoldne sem do večera preživela v gozdu, na sprehodu… drevesa vedno tako dobro vplivajo name. Zvečer sem potem poklicala nekega bioenergetika in bila v torek zjutraj že na terapiji. Verjamem v alternativo… 🙂
Doma nisem povedala nikomur… enostavno, ne vem kako. Ali pa zakaj sploh. Sem srečno ločena že pet let, otroci so napol odrasli. Staršem ne bi povedala, ker bosta bolj zaskrbljena kot jaz, pa ne maram, da se vrtita okoli mene, kot da sem že napol pokopana. Najprej moram razčistit pri sebi… in šele danes zvečer sem šla brskat na google, pa sem našla tale forum.
In zdaj tukaj pišem dnevnik :))))
Vidim, da ste že dale vse sorte čez…. v ponedeljek moram na oi, dobila sem napotnico, pa nimam pojma kaj me čaka. Ali bodo že kar rezali? Rada bi se dogovorila, da poskusim najprej z alternativno medicino. Saj sem to že povedala zdravniku dva dni nazaj, pa mi je samo odgovoril, da je to seveda moja odločitev… ampak, naj premislim, da otroci ne ostanejo brez mame….
Toliko zaenkrat…. vse dobro vam želim 🙂
čisto ta frišna tukaj gor 🙂
Nova43 lepo pozdravljena v naši druščini.
Te čisto razumem, da potrebuješ najprej čas, da se sprijaznis in vse skupaj dobro premislis. Najprej boš imela pogovor z onkologom, nato se dodatne preglede ( mamografijo, UZ trebuha, slikanje pljuč, mogoče debelo punkcijo..) na podlagi trga boš dobila delni odgovor kako velik je. Operacija naj bi bila šele čez 4 do 6 tednov.
Jaz vseeno mislim, da bi bilo dobro, da se odločiš vsaj za operacijo in odstranitev tumorja, pregled glavne bezgalke….seveda je čisto tvoja odločitev. Vseeno je odvisno ali je zelo agresiven ali ne. Ravno zadnjič sem govorila z eno, ki je čakala pol leta preden se je odločila za operacijo, kemo in obsevanje.
Jaz preprosto nisem imela “jajc”, da bi cakala…. tudi ne zaradi tega, ker sem našla svojo bulo na bezgalki.
Ampak kaj od alternative bi pa uporabila? Bioterapijo, Hasis smolo, belo omelo,
Kurkumo, brokolin, vitamin b17, graviolo, post in sokove, sodo bikarbono, vitamin C, vitamin D3, selen …..mešanico vsega po malo?????? Jaz samo vem, da več berem bolj sem zmešana ;). Edino kar vem, da si moramo okrepiti imunski sistem, da se bo boril sam.
Poznam eno, ki se bori sedaj po četrtem raku z alterantivo. Operacijo je sprejela, le kemoterapijo in obsevanje je zavrnila…je povedala, da je bilo kar naporno na onkologiji, ko jim je povedala.
Sama odločila, da tokrat grem čez to zdravljenje, ampak se bom borila tudi z naravnimi dodatki.
Skratka sem zelo vesela, da si se javila in z nami delis svojo zgodbo, svojo pot.
Lepo pozdravljena ‘nova43’.
Zelo dobro te razumem. Tudi jaz rada objamem kakšno drevo… pomirjajo me. Glede ‘povedati družini’ razmišljava podobno, a jaz sem se vendarle odločila in vsem povedala. Zelo kmalu. Zdelo se mi je, da imajo pravico vedeti, pa tudi nemogoče se mi je zdelo dolgo skrivati. Mož me je presenetil, saj je sprejel v smislu: pa kaj, enega rakca bomo pa skupaj že premagali. Sin in hčerka pa sta rabila veliko pogovorov, da zdaj ne gledata več na to bolezen kot na začetek konca, ampak je za vse nas en nov začetek. Pa sta že krepko čez 20. Je pa res, da ne želim, da me kdo spremlja na OI. Tam hočem svoj mir.
Tudi jaz ti svetujem, da se za operacijo odločiš. Za naprej pa najbolj pomaga tisto, v kar najbolj verjameš. Če je to alternativa, ji le daj priložnost. In pozitivno razmišljaj, pa bo svet hitro spet poln mavrice.
Svetujem ti, da malo pokukaš tudi na temo ‘Rezultat’, ki jo je pred časom odprla naša virtualna prijateljica Jana. Veliko podatkov in nasvetov boš dobila tam;)
Seveda pa nikoli ne pomišljaj, če imaš vprašanja ali dileme… deli jih z nami! Všeč mi je bila misel ene od klepetalk na tem forumu, ki je primerjala to bolezen z gripo ali pljučnico… tudi od tega se lahko umre. In tudi raka se da premagati. Veliko jih je, ki so to že dokazali. Zdaj smo pa na vrsti me:)) Katera bo prva?
Hvala MIci in Mirca za besede dobrodošlice 🙂
Tole je en tak poseben VIP klub, tukaj ti tudi denar nič ne pomaga, povabilo dobimo samo posebni izbranci 🙂 …
Na mamografiji sem bila 18.8…. precej hitro se vse odvija… še dobro, da imam psa in gremo v gozd po mir in tišino, kjer sem lahko sama s sabo.
Imam slikco svojega rakca… take lepe zvezdaste oblike, s sončnimi žarki….nič grozljivega ni… eh, moja najljubša cvetlica je šmarnica. Lepa in strupena 🙂
Sem šla malo brskat po dokumentaciji, ki sem jo dobila na Metelkovi in piše, da imam baje lobularni karcinom. Nekako še ni čisto potrjeno.
Operacija… ma, tako je, kot bi se vse skupaj dogajalo nekomu drugemu, jaz pa sem na varnem v nekakšnem zračnem mehurčku….Danes v službi sem v polni pisarni kar nekajkrat odtavala s svojimi mislimi. Sploh nisem slišala, kaj se pogovarjajo….
Operacija se sliši precej grozno, ampak je očitno prva rešitev. Morda tudi najbolj modra…. Se še privajam na terminologijo rakastih zadev…. Za KT sem bila prepričana, da so kontr.tabletke in mi je šele po eni uri branja na forumu vžgalo, da je to kemoterapija :))
Bulica je velika 2x 1,5 cm (ali je to potem 3 cm ali imam dve bulici? Zatipam samo eno.) in ima 1 cm dolge nekakšne podaljške.
Mici, za večino alternativnih stvari, ki si jih naštela prvič slišim… jutri grem k bioenergetiku in v ponedeljek še k enemu drugemu zdravilcu… potem bo pa videla kakšen bo moj naslednji korak….
Potrebujem čimveč različnih mnenj….
Mirca, nisem poročena…. trenutno je nekdo, pa ne vem, če se vse skupaj razvija v pravo smer, tako da mu nisem še nič rekla. Morda mu bom, samo zato, da vidim šok in reakcijo ;-). Pravzaprav sem rada sama, nikoli nisem osamljena, nikoli mi ni dolgčas :))
In mislim, da sem pozitivna… moja prva misel ob diagnozi je bila – no, zdaj bom pa končno bolj zdravo jedla :))))))
In naslednja – hmmm, ali sem to dobila kot izziv? Mi je življenje poslalo nov izziv, zato ker sem dovolj močna, da to prenesem?
Saj sem močna…. tako kot smo vse tukaj gor 🙂
par stvari moram v sebi še predelat … psa me že čakata…. gremo drevesa objemat :)))
Lep ostanek dneva vsem skupaj, zunaj je sonce brez oblačka 🙂
Šment, nova43, od srca sem se nasmejala tvoji interpretaciji KT-ja:))
Mislim, da je tista dimenzija dolžina x višina, lahko se pa tudi motim. Točno karakteristiko tumorja boš dobila nekaj dni po operaciji. Jaz sem na operacijo čakala dva tedna, ki sta bila neskončno dolga, ker sem hotela, da gre tisti stvor čim prej ven. In veš, operacija res ni kakšen bav bav.. sem prepričana, da tako mislimo prav vse iz tega VIP kluba;)) Morda malo bolj trpijo tiste, ki jim dojko v celoti odrežejo .. bodo že same povedale.
Ja, reakcija ti bo veliko povedala o njem. Le zelo dobri igralci znajo v takem trenutku zaigrati.
Vse dobro!
Tako, pa je mimo še en večer …. danes so bile na sporedu solze…. nekaj smo se pogovarjali, ko sem kuhala večerjo, pa je potem tako prišlo, da sem kar povedala…. tako, da zdaj hčerki vesta, sin pa še ne, ker ga ni doma….
Šok je bil posebej za najmlajšo kar hud :((
ampak, sta mi potem obe zatrdili, da je prav, da sem jima povedala, ker bosta zdaj “bolj pridni”. Karkoli pač že to pomeni :))))
Drage moje, hvala ker nisem sama v tem…. vidim, da se bo moj krog prijateljev spet spremenil (prva sprememba je bila ob ločitvi)…. pa saj je prav tako, jaz sem vas že posvojila 🙂
Mirca, se pravi, da sploh ni nujno, da je moj rak bolj prijazne sorte? Ma, šment … jaz sem se pa že veselila, da imam srečo v nesreči 🙂
Lepe sanje vsem, jutri je služba in bo treba spat.
Hej nova43, dobrodošla tudi iz moje strani. Upam, da ti bomo forum in forumašice pomagale, tako kot so meni – zeloooo 🙂 sama sem bila najprej zelo prestrašena, potem jezna, jokati nisem mogla, solze kar niso mogle priti iz mene, je pa diagnoza zelo pretresla mojo hčer. Sama nisem najbolje postopala takrat. Ko sem prišla domov, me je na vratih pričakala hčer, ki je vedela, da sem bila na pregledu in je seveda pričakovala, da bom rekla, da je bilo vse v redu, in da imam mamografijo čez 2 leti. Pa žal tega nisem mogla reči. Z mene je kar ven zletelo v zelo grdem in jeznem tonu, da nekaj ni v redu, da so delali punkcijo, in da je gotovo rakavo, da naj me ne prepričuje v drugo smer. S tem sem jo prizadela. Za to mi je še danes zelo, zelo, zelo žal. Ni mi pa žal, da sem ji povedala. Prve tri dni je bila zelo prizadeta, trudila se je, da tega ne bi pokazala. Po treh dneh pa se je nekaj v njej spremenilo, postala je odločna, da to zadevo bomo pač dali skoz in bo. Celotno obdobje diagnoziranja (pri meni je to žal trajalo 2 meseca) mi je stala zelo ob strani, me bodrila, mi dvigala samozavest, se z menoj ogromno pogovarjala o bolezni. Na začetku sem bila tudi zelo nastrojena proti ljudem okoli sebe, proti svojim prijateljem. Rak je doletel samo mene, mene, ki sem bila vedno tako pozorna na svoje telo. Z njenim dopovedovanjem, da mi pregledi pač ne odvračajo raka, ampak mi omogočajo, da se z njim spoprimem v zgodnji fazi, sem tudi jaz vstopila na ta forum. In rečem lahko, da je bila to najboljša stvar. Mirca, Mici, mačka, jera, lasek in še nekatere punce so mi dale vse odgovore, vlivale so mi optimizem. Ko sem šla v bolnico na operacijo, sem bila bolj pogumna prav zaradi njih. Zelo lepo je bilo pomisliti tisto jutro pred operacijo, da vse te punce mislijo name in stiskajo pesti, da se bo vse izteklo tako kot se mora. Občutek pri srčku je bil zelo topel. Tako da nova43, vedi, da nisi sama. Če te kaj zanima, vprašaj, mogoče res preberi temo Rezultat, tam je veliko napisanega. Prav je, da to ne držiš v sebi, to samo še povečuje stisko. Poveš tistim, katerim želiš.
Odločitev o zdravljenju je povsem tvoja. Moja misel pa je, da bi se tumorja želela fizično rešiti prav z operacijo, ker bi dejansko vedela, da je stvar šla iz mene ven. Operacija ni huda, res ne. Naslednji dan si že doma. Malo si utrujen, malo je bolečine, ampak to tako malo, da o tem sploh ni potrebno razglabljati. Sem pa tudi sama pristaš alternative, ampak bolj kot dodatka k vsemu zdravljenju in kot načina življenja od sedaj naprej. Veliko berem o tem in prilagajam svoje življenje.
Kaj pa tvoje hčere pravijo na to? Mogoče lahko tudi one kaj pripomorejo k tvoji odločitvi glede operacije in alternative.
Danes, slab mesec po operaciji, je vse veliko lažje. Življenje gre naprej in je enostavno čudovito 🙂 sama sebe sem presenetila, kako sem na začetku odreagirala, in ko gledam nazaj, se ne prepoznam, ampak to je samo še en dokaz, da je življenje pač res nepredvidljivo. Nisem ravno ponosna na to, sem pa bogatejša za to izkušnjo, ki mi je pokazala, da moram življenje zajemati s celo žlico, ga živeti tako kot želim sama in se prenehati obremenjevati z zadevami, ki so povsem nepomembne.
Jana
Ja smo prav poseben klub z dobrim namenom in močno voljo :). Pa jaz tudi spadam med osebke, ki rade objemajo drevesa.
Ja veliko lažje je, če veš da je nekje nekdo, ki ima tudi tak velik problem… mi vemo kaj prestajamo, kaj čutimo, kakšni so strahovi, tegobe, stiske. Jaz imam se tri čudovite punce s katerimi se vsake kvatre slišimo po telefonu, skupaj smo šle čez operacije, KT…itd.
Jaz sej izvedela za svojo dijagnozo decembra tik pred prazniki…..joj kako je bilo mučno tisto obdobje, ko so si vsi zaželeli srečno in zdravo novo leto….jaz pa sem že vedela kaj me čaka :(, evo se sedaj mi teče solzica po licu, ko se tega spomnim……bila sem tako sama, osamljena, totalno v podnu. Tam do konca januarja sem bila tam nekje vmes, nisem bila to jaz, bila je ena druga oseba v mojem telesu…vsaj tako sem se počutila, tudi razmišljala sem zelo zmedeno. Malo pred operacijo sem se dopisovala z eno punco iz tega foruma in ona je bila en teden pred mano operirana, po telefonu mi je vse povedala in razložila. Moja dobra dušica :). Sestavljati nazaj sem se zavela šele potem, ko sem začela s kemoterapijo…..pa mislim, da mi tudi to pisanje zelo pomaga.
Sedaj sem spet stara jaz z nadgradnjami hehehe….ne vem zadnje čase mi intuicija dela s polno paro in kar naprej se mi dogaja, da pomislim na kakšno osebo in se ta pojavi čez 5 minut pred mano ali me pokliče po telefonu….se mi je sedaj zgodilo že parkrat v zadnjem mesecu. Ali pa tisto, ko nekdo hoče nekaj povedat in ti že prej daš odgovor…pol te pa čudno gledajo kako veš, če še ni do konca povedal. Moram malo pogledat kam sem parkirala metlo hehehe
Nova bolje, da si jim povedala, ker bi te še naprej dusilo, če bi to tiscala v sebi. Pa tudi boš začela dobivati pošto z onkota in bi lahko kdo od njih videl kuverto in bi bili še bolj prizadeti, če bi vedeli, da nekaj skrivaš.
Tisto so elegantne mere tvojega tumorja dolžina in širina. In raste lahko različno hitro….enim je v roku enega meseca zrastel, drugim je raslo že par let zelo počasi.
Ja obstaja še veliko več dodatkov kot sem jih naštela zgoraj in tudi nekatete terapije:
Lan in laneno olje
http://www.holist.eu/budwig.html
Gersonova terapija
http://www.gersonovaterapija.si/gersonova-terapija/
Zeolit
http://www.moja-lekarna.com/p-20738-zeolit-kamen-zivljenja.aspx
Trenutno berem kitajsko študijo, Moja skrita moč uma Uri Geller….skratka je moram presežek časa porabiti za učenje, raziskovanje 🙂
Ampak jaz bi to vse to zgoraj priporočala kot dodatek k zdravljenju, krepitev imunskega sistema in ne kot sredstvo za zdravljenje brez operacije.
Jaz uživam zeolit že od marca, laneno olje od januarja in pijem veliko svežih smutijev in cellfood. Njah sem šla čist v akcijo, da unicim tega zajedalca.
No vidiš si vnesla novo svežino v našo druščino in si prav simpatična oseba 🙂
Pozdravljena nova43! Vse so ti tako dobro in lepo napisale, da sploh nimam kaj dodati.Jaz nisem prav nič jokala, edinokrat me je zvilo en dan zaradi las.Parkrat sem se malo prestrašila, ampak jaz sem itak veliki zajec.
Včasih se počutim super, drugič sem ne tako zelo.Nimam toliko energije.Upam, da bo s časom bolje.Po tabletah Nolvadex čutim bitje srca v ušesih, na vratu.Ni mi dobro.Ne vem.Mogoče jih sploh ne bom prenašala dobro.In kaj potem?Ne vem.Mogoče je še kakšna druga alternativa.
Sploh mi grejo te tablete malo na živce.Kot obveznost.Zjutraj in zvečer.Nikoli nisem jedla nobenih tablet, zdaj pa kar dve na dan? Ah, moram malo pojamrat.
Zdravnica mi je rekla, če ne bom prenašala tablet, potem grejo ven pa jajčniki.Pa sem razmišljala:saj jih ne rabim več.Ali ni potem bolje, da mi jih odstranijo, ni mi treba jemati tablet, pa še ena možna tempirana bomba bo odstranjena? (ker je baje rak na jajčnikih težko odkriljiv in ozdravljiv…)No, ne vem, mogoče ne razmišljam čisto v pravi smeri…Pa lep dan vsem!
Pozdravljena ta nova v klubu,
Skoraj vse so se že oglasile,tako da moram še jaz kaj dodat.
Informacij si dobila že ogromno,pot boš pa tako ali tako sama izbrala-posebno,kar se alternative tiče.
Kakor je že Mici omenila,se od preveč informacij začne mešat.
Tvoj-ne bodi ga treba-,je še precej majhen.Dejansko velikost in vse ostalo,pa ugotovijo pato-
logi po operaciji.
Za tvoje otroke je to verjetno še večji šok,kot je bil zate.Vsak se boji-pa naj bo star ali mlad-,da izgubi mamico.Moja hčerka je že tvojih let,pa jo je tudi pretreslo.Ampak s časom človek le vidi,da ta zadeva ne pomeni,kar je vsajeno v človeških glavah.
Super,imaš dva kosmatinca-objemi jih in jima daj moker cmok na njihov vlažen smrček.Boš
videla veselja,da ti dušca zaigra.
Zdaj pa korajžo v roke in naprej.Lep pozdrav mačka
Novinka draga, niti slučajno ne razmišljaj drugače, kot si sprva zastavila! Kar sem hotela povedati je, da boš šele po operaciji dobila podatke o gradusu, MIB1, mitozah, HER2, prisotnosti LVI, stanju bezgavk in še kaj … po čemer se bo tvoj tumor ločil od vseh ostalih in glede na morfološko strukturo tumorja ti bodo tudi določili zdravljenje, ki ga boš sprejela ali pa ne.
Vse, ki smo tukaj imamo srečo v nesreči.. če ne zaradi drugega, pa zato, ker smo bile toliko osveščene, da nismo odlašale s pregledom in je vsaka svojega rakca zagrabila za škarje še preden je uspel narediti veliko škodo. Je pa res, da je dolgoročni uspeh odvisen tudi na nas. To je pa že druga zgodba;)
dobro jutro 🙂
danes praznujem 🙂
sicer si nisem zaželela ravno takega darila…. ampak, lahko bi bilo pa slabše in bi dobila hiv… recimo. Tako, da sem kar zadovoljna s tem kar imam :))
Včeraj v službi sem povedala direktorju, pa je bil … seveda, šokiran… potem pa mi je povedal, da ga je njegova žena prebolela dve leti nazaj. Isto, rak na dojki. In naj pričakujem operacijo in vsaj pol leta bolniške… Malo me je presenetil, ker s tako lahkoto odpušča ljudi…..očitno službo še imam, res pa je, da ga nsiem kar naravnost vprašala.
Včeraj sem povedala še sinu… kar naravnost “raka imam”… pa me je vprašal, a zares ali sem ga kupila za v akvarij (dva akvarija imamo)… hehe… no, sem rekla,da kar zares :)))) Pa je samo zamahnil z roko in rekel, da to ni nič takega… Aja??? No, potem pa naj ga on izvoli imet.
Zdaj iščem naslednjo žrtev, da ji povem…. ker mi je v nekakšno morbidno zadovoljstvo opazovati šok na obrazih ljudi in potem njihove reakcije….Hmmmm…. Upam, da je samo faza, ki bo minila :))) hehe… itak, bo minila… enkrat mi bo zmanjkalo poznanih ljudi :)))
Tako, zdaj si grem pa naredit zajtrk… jajca s popečeno slanino. In toast in veliko masla :))
aja, še tole…. včeraj sem bila pri bionergetiku in imam občutek, da je bulica manjša….ma, zdaj sem jo še enkrat potipala, še vedno je manjša…
Kakorkoli že, lepo se imejte na ta čudovit poletni dan in topli objemi vsem :))
Draga ‘nova43’, najlepše in najbolj iskrene dobre želje so ti namenjene z moje strani! Pomembno leto je pred teboj.. naj bo to leto zmag na vseh področjih!
Všeč mi je tvoj sin;). V veliko pomoč ti bo, boš videla.
Zdaj imaš že poln želodček;) .. hm, si mi vzbudila apetit. Jaz se zjutraj nabašem s sadjem in jogurti, potem pa za kosilo nimam mere.. bi pojedla celega vola, čeprav ima zdaj vsa hrana okus posušene slame (ne salame;))
To se pa čudovito sliši, da se ti bulica manjša. Si jo sama zatipala? Morda pa se odloči in še pred operacijo izgine. Potem bi bilo to res pravo pravcato čudežno darilce, kajne;))
Srečno!
Je samo še 8 obsevanj in sem konec s terapijami…malo je naporno, koža je malo razdražena, področje malo zatečeno…ampak ni panike.
Ko ste lih pri hrani….jaz jem veliko svežega sadja, zelenjave, ampak pravkar sem si privoščila nesramno dober sirov burek, uuuu je pasal
Meni je tudi všeč reakcija sina, bolje kot panika in obup…pa še parv ima, boš že zrihtala tole nadlogo. Meni je en kolega rekel, ko sem mu povedala, da me bo zbil in pretepel, če se bom predala hahaha jaz imam veliko raje take reakcije, kot tiste, ki te vidijo skoraj že na britofu, no vsaj tak izraz imajo na obrazu. No mene je zacelo edino prav zivcirati, ko so me vsak teden začeli klicati in spraševati takoj kako sem..sem se počutila bedasto, kot da čakajo kake slabe novice. Krožijo na okoli vse sorte govorice…..jao ljudje nimajo svojega življenja in se naslajajo nad usodo drugih ljudi.
Super, če se manjša…….koliko pa plačuješ za bioenergetika? Kako izgleda seansa?
Mirca, hvala za lepe želje :)))
Bulico mi je zatipala zdravnica na obveznem službenem pregledu v začetku leta…. vendar, se mi ni zdelo nič posebnega, ker so vsi rekli, da ni rak (premikala se je in rakasto tkivo se pač ne premika).
Tako, da me je dobesedno prisilila ginekologinja (pa še moja ni bila, ker je bila moja na dopustu) in mi potisnila v roke napotnico za na Metelkovo…. Tako :))
Mici, zdravi s polaganjem rok… pravi, da čuti pekočino pod prsti in me sprašuje, če me peče… ampak, jaz nič ne čutim… včasih kaj špikne nekje na drugem koncu telesa… v trebuhu, jajčnikih…ali pa še to ne.
Ko sem se vozila domov, me je bulica malo “tiščala dol” in sem si rekla, da še dobro. Se vsaj kaj dogaja, ker res nič ne čutim :))
Zdravi pa celo telo, saj veste, da je vse povezano 🙂