Spoštovani !
Odrastel sem brez očeta in to v družini z materjo in sestro.Šele sedaj se zavedam,da v življenju nisem imel moškega modela obnašanja.Zelo sem romantičen in to toliko,da mi že škodi.Vse skupaj doživljam preveč čustveno,čeprav moram priznati,da pozitivne amplitude doživljam zelo blaženo,je pa zato pekel toliko temnejši.Težko je dandanes biti romantičen ali čustven v družbi,katera se mi zdi že skoraj otopela.Počasi prihajam v petdeseto leto in navkljub vsemu trudu,ki ga vlagam v partnerstvo vidim,da ženske v meni vidijo zasanjanega otroka ali mehkužca, pravo nasprotje njihovim željam o robatem in zaščitnem vitezu.Kaj mi je storiti?
Hvala lepa!
Narcis

Spoštovani Narcis,
vaš psevdonim se mi ne zdi povsem skladen z vašim opisom samega sebe.Če je človek čustveno odziven,celo romantičen, nežen, ima sposobnost empatije,prožen um in širino tolerance, je to zaželjena podoba moškega enaindvajsetega stoletja,ki počasi izriva imidž mačističnega strahovalca, ne pa narcizem,slednji namreč pomeni ravno mačistično samozazrtost in neupoštevanje drugih.Vtis imam, da iz vaše pripovedi veje bolj strah pred bližino žensk,kot pa njihovo zavračanje vas.Sicer pa, pri petdesetih letih si človek že pridobi toliko življenjskih izkušenj in navad, da jih čez noč ne more odvreči, poskusiti pa je vendarle možno, kajne?

Spoštovani g.doktor!
Zahvaljujem se Vam na izčrpni vzpodbudi,da sem na pravi poti.S psevdonimom mogoče res nisem pokazal prave luči a to mi je prišlo takrat na misel.Hotel sem prvo napisati Romeo,saj to je najbližje mojemu pravemu imenu,a strah da bi bil ljudem prepoznaven mi je to preprečil.Vesel sem,da sem tak,saj mi je nekdo nekoč rekel,da sem za vitrino,oziroma,da sem še iz časov trubadurjev.Res sem rad urejen a upam,da ne izgledam zaradi tega preveč pocukran.Verjetno bo kar držalo,da se žensk pomalce bojim,saj sem bil v življenju večkrat osvajan ali skoraj posiljen in pa tudi razočaran.Zelo težko mi je narediti prve najbolj bitne korake,saj ko steče je potem samo rutina.Mislim,da je to vse.
Hvala lepa in obilo uspehov v nadaljnem delu!
Romeo

Tu nekaj ne štima. Premalo čustvene odzivnosti je pogost problem moških in vaša velika čustvena odzivnost je torej kvaliteta, ki vam jo lahko marsikdo zavida.
Seveda pa je za vsakodnevno življenje potrebna določena realnost. Ste že slišali za pregovor: Če hočeš uresničiti svoje sanje, ne sanjari!

Pozdravljen, Romeo!

Hvala bogu, da na tem širnem svetu še obstajajo takšni moški!

čarovnica