ROJSTNI DNEVI IN VOŠČILA
Pozdravljeni! Morda je tema, ki jo odpiram, malo hecna, ampak resnično me zanima vaše mnenje, kako vi gledaste na stvar, kaj vi menite o tem…
In sicer, sama zadnje čase veliko premišljujem o smislu rojstnodnevnh voščil, opazujem ljudi, kako se obnašajo, ko voščijo drug drugemu za rojstni dan, kaj si ob tem povejo, koliko bližine drug drugemu namenijo itd.
Sama sem namreč ena tistih, ki svojega rojstnega dneva strašno ne mara, saj sem človek, ki se nerad izpostavlja, ne mara “biti v središču pozornosti”. Poleg tega pa se mi pogosto zdijo ta voščila le neke fraze, prazne besede, ki nimajo v sebi nobenega pomena… In včasih pridem na ta datum, ki se mu reče “moj rojstni dan”, slabe volje, utrujena ali pa nerazpoložena in si najraši želim umakniti se pred vsemi obiski, pred vsem tistim ljubčkanjem, objemanjem in prislinim smehljanjem… Včasih mi je tudi tista zabava, ki se jo pač za sorodnike “spodobi prirediti”, povsem odveč in le čakam, da je mimo…
In ker sem zadnje čase veliko opazovala in spraševala druge ljudi, kako se počutijo na svoj rojstni dan, sem ugotovila, da pravzaprav nisem edina, ki ga ne mara. Prav tako vedno ne maram, ko moram drugim voščiti za njihov rojstni dan, čeprav smo prijatelji in jim vsekakor želim vse dobro.
Kako gledate na to vi?
Imaste radi svoj rojstni dan, se ga veselite, komaj čakate, da dobiste nekaj pozornosti od sorodnikov, prijateljev, sodelavcev, partnerja,…?
Ali bi se včasih / vedno rajši na ta dan umaknili in vse skupaj enostavno ignorirali…?
Ali kdaj zaigrate dobro voljo, ko prejmete voščilo, čeprav takrat niti slučajno niste dobre volje?
Vam to “igranje dobre volje” oz. veselja kdaj ne uspe…?
Ali radi voščite drugim ali to večinoma naredite zato, ker se spodobi oziroma da ta ne bi bil jezen…?
Ali se kdaj voščilu nekomu raje izognete in se “naredite francoza”?
Radi prirejate velike zabave za svoj rd in uživate v središču pozornosti ali le-te raje preživite v manjšem krogu ljudi…? Ali rajši sploh ne praznujete? Naredite morda to le zaradi obveznosti, dolžnosti oziroma zato, ker se spodobi…?
In nenazadnje, se po svojem rojstem dnevu oddahnete, da je vse to mimo, ali se veselite naslednjega rojstnega dne?
Vem, veliko vprašanj, ampak ZELO ZELO bi bila HVALEŽNA, če bi mi odgovorili nanje.
Hvala že v naprej in lep večer vsem! 🙂
:-), Zase lahko rečem, da imam zelo rada svoj rojstni dan. Posebej sem vesela voščil, ki jih dobim. Sem človek, ki izbira s kom se druži, ravno zaradi tega, da se mi je potrebno čim manj prenarejati kdo sem. In potem sem tudi vesela ljudi, ki pridejo k meni/ me pokličejo/ mi pišejo za rojstni dan. Meni se zdi, da vsi kdaj zaigramo. Zase lahko rečem, da se trudim, da bi to storila čim manjkrat, pa vendar se mi zdi, da se težko čisto izogneš temu. In seveda sem enkrat boljša pri tem igranju in drugič slabša. Drugim, če so mi pri srcu, zelo rada voščim. Glede proslavljanja rojstnega dne pa storim kakor mi paše in kakor mi dopuščajo finance. 🙂 Spomnim se, da sem predlani strašno uživala na svoj rojstni dan sama s seboj ob bližnjem barju. Ker je bilo dolgo in toplo poletje, sem odšla tja za nekaj uric in se kopala ter brala revije za katere ponavadi nimam časa in si privoščila nekaj sladkega. Pasalo mi je biti sama s seboj. In lani sem povabila k sebi ljube ljudi, da smo skupaj proslavljali. Mogoče mi bo letos pasala velika zabava?! Kaj pa vem. Pomembno se mi zdi, da slediš sebi in svojim željam.
Včasih se je tudi dobro preizkusiti v novih vlogah. Npr., če smo zadržani in nismo radi v središču pozornosti, je mogoče včasih tudi fino, da se testiramo, če znamo tudi uživati v tem. Se vprašati ali nam to res ne ustreza ali smo samo mogoče nekoliko zadržani, imamo nekaj treme, zadrege in ko jo presežemo, nam je dobro v tej vlogi. Taki so moji odgovori. 🙂
Lep pozdrav, Mateja
Rad ima svoj rojstni dan. Zadnja leta mi pomeni spomin na dogodek, ko sem se odločil da zapustim udoben trebušček svoje mame in se odpravim v svet. Verjamem, da sem se za to odločil z zaupanjem in vero v življenje. Rojstni dan je zato tudi dan za hvaležnost in dodatna priložnost, da se spomnim vseh čudovitih dogodkov in
ljudi, ki me spremljajo v življenju. Ponosen sem nanje in rad jih imam. Ne uspe mi vedno biti dovolj z ljudmi, ki jih cenim, je pa rojstni dan zagotovo odlična priložnost tudi za to.
…vse bolj pogosto opažam, da ob rojstnem dnevu pozabljamo pravzaprav čestitati tudi mamam, ki so nas takrat spravile izpod svojega srca na svet. Morda je to tudi priložnost, da jim povemo, da smo jim hvaležni, da so nam vdihnile življenje. Včasih smo lahko sicer žalostni, da staršev ne moremo izbrati, a vendar dejstvo je, da nosimo njihove gene, kri in smo del njih in svojih prednikov. Vzamimo pač tisto, kar je najboljše, kar smo lahko podedovali in to spoštujmo. Ni potrebno praznovati z veliko rompompoma, dovolj je, da si rečemo to je moj dan in mu pridihnemo tisto pozornost, ki predvsem nam in ljudem, ki jih mamo radi, pomeni in nas osrečuje. Če imamo ta dan s kom za deliti, toliko bolje.
Nina se zelo strinjam s teboj. Sprejeti svoje starše je za marsikoga zelo velik izziv. Sprejeti dejstvo, da so nam dali, kar so nam dali, tako v dobrem kot v slabem. Iti čez zamere, ki jih čutimo- če jih čutimo, in jim biti hvaležen, da so nam podarili življenje. Brez njih nas ne bi bilo – to je dejstvo. In res lahko vzamemo rojstni dan za dan, ko jim pokažemo svojo hvaležnost za tako veliko darilo.
Lep pozdrav, Mateja
Lep pozdrav,
moram prenesti informacijo o odličnem nedeljskem popoldnevu na ranču Weter pri Brniku. Popolnoma nepričakovano odkritje urejenega ranča na koncu vasi Praprotna Polica se nam je vtisnilo v spomin. Prijazni ljudje, mir, konji, poniji, lepa narava in navdušenje naše male Pike se je zavleklo v večer. Ponujajo jahanje za otroke in dejansko prvi stik s konjem , ki je namenjen prav malim nadobudnežem.
Prvič sem opazila tovrsten pristop, umirjenost moje hiperaktivne Pike. Sedela je zraven konj, jih opazovala, spraševala kaj in kako, dobila odgovore in z zanimanjem spremljala konje.
Mali otroci se naučijo prvih pravil kako ravnati z živalmi, imajo namreč tudi mucke in pse.
Pika je čist navdušena, vsak vikend se oglasiva na ranču, kjer se tamala najprej druži s poniji, seveda v varstvu izkušenih jahačev potem pa nadaljuje z jahanjem, sprehod okrog pašnikov.
Res priporočam, otroci uživajo, starši pa imamo uro miru 🙂
Organizirajo tudi rojstnodnevne zabave za otroke, ter počitnice s konji. Res je popolno darilo otrokom, zdrav način praznovanja, kjer je povdarek umirjenost in spoznavanje konj, otroci so navdušeni, tako kot jaz.
Sedaj jih redno spremljamo na Facebooku kjer vedno znova objavljajo dogodke.
Lep pozdrav in lep vikend 🙂