Pozdravljeni! Star sem 36 let in zelo športno aktiven! Sem pa pred 5 leti prebolel hudo obliko delitativne kardiomiopatije neznanega izvora (EF 18%, EDV 390ml, ESV 310ml,…). Sprva je kazalo na presaditev srca, a se je nato stanje začelo izboljševati, tako da je sedaj stanje po zadnji kontroli (poletje 2008) čisto normalizirano (EF 62%, EDV 167, ESV 60,ni več kriterijev za hipertrofijo, NT pro B peptid normalen 5pg/ml od sptembra 2007, EKG bp). Moja težava pa je v ekstrasistolah, ki mi včasih padejo tudi v ritem bigeminusa (tudi do minute, bil na dežurni in je EKG pokazal samo povečanje VES in občasno rtiem bigeminusa, vse ostalo bp). Težava se pojavlaja pri nižji frekvenci utripa srca, večinoma samo v mirovanju ali pa po napornem športnem dogotku (kake pol ure po obremenitvi). Obremenili test prestal brez kakršnih aritmij, holter le kako VES in SVES in med spanjem najnižji pulz 39. Od leta 2008 tudi ne jemljem več betablokerjev. Moj zdravnik mi je dejal, da je zadeva čisto nenavarna in ni potrebe po nobenem zdravljenju z betablokatorji! Mene pa ta zadeva moti (še posebno ko imam ritem bigeminusa) in me tudi včasih psihično izčrpuje (spomini na dni v intenzivni negi). Je pa res, da pa med obremenitvijo zadeva čisto izgine in da to ni vsak dan in vse skozi… Kaj bi vi predlagali v takem primeru, ali je moj strah res čisto odveč in ali je vredno jemati kašen betabloker ali se bo treba sprijazniti s takim stanjem? Hvala za vaš odgovor!

Ker vas težava ( ekstrasistoile) moti, je prav, da jo skušate odpraviti. Iz vsebine dopisa povzemam, da nimate ekstrasistol, kadar jemljete betablokator. V upanju, da zdravilo nima neprijetnih stranskih učinkov predlagam, da nadaljujete zdravljenje z njim, morda daljši čas. Ste poizkusili tudi če ugodno vplivajo blaga pomirjevala?