Ritalin je kokain
Pika,
se strinjam, da si vsak izbere svoj način reševanja problemov. Tudi otroci.
Ampak včasih možgani zaradi različnih poškodb, slabe prekrvaljenosti, metabolističnih, hormonskih in podobno vplivov (za veliko vplivov niti ne vemo, ker jih npr. še nismo sposobni raziskati) delujejo na svoj način. In to proti naši volji, želji in načinu reševanja problemov. Včasih se “tudi obrnejo proti nam”, saj zaradi teh različnih vplivov ne funkcionoramo tako kot bi želeli, hoteli. Pa naj se še tako trudimo sami ali kdo okoli nas.
Moje mnenje je, da ritalin še zdaleč ni edina in zadostna stvar. Je le delček, ki pa še zdaleč sam po sebi ne zadostuje. Potrebno je še veliko dela v smislu različnih vedenjskih terapij.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (18-01-06 16:02)
Petra
Se strinjam z napisanim. In z znanjem, ki sem ga dobila skozi študij, sem tudi jaz verjela, da je hiperkinetičnosti vzrok, da nekaj v možganih ne funkcionira kot je treba. Včasih smo se učili, da je za hiperkinetičnost vzrok minimalna celebralna disfunkcija ali MCD. Tudi za shizofrenijo sem bila prepričana, da je vzrok v napačnem delovanju možganov.
Zato tudi jaz zelo težko sprejemam Glasserjevo teorijo, da z našimi možgani ni nič narobe, da le delujejo na svoj najbolj ustvarjalen način, pa čeprav v obliki shizofrenij ali hiperkinetičnosti ali pa depresiranja ali pa podobnih vedenj, ki jih naša okolica diagnosticira kot bolezni.
Vsekakor pa v to kategorijo ne spadajo duševne prizadetosti kot Downov sindrom, avtizem, cerebralna paraliza in vse podobne prizadetosti in druge organske bolezni, ki se dajo dokazati z medicinskimi preiskavami.
Vendar vse bolj kot berem njegove knjige in njegovo teorijo preverjam v praksi, vse bolj se mi dozdeva, da ima prav. Čeprav tudi sama še vedno dvomim in vedno znova preverjam.
Je pa res, da je težko sprejeti dejstvo, da si sami izberemo depresiranje, glavoboljenje, shizofrenijo ali pa celo kakšno hujše obolenje.
Ampak, ko enkrat to sprejmeš, lažje kontroliraš svoje življenje, nehaš krivit druge za svojo nesrečo (izvete so naravne in vojne katastrofe) in predvsem postaneš srečnejši. Vem, da se bere malo pocukrano, ampak je res tako.
Poiskusila bom še enkrat !
Moj sin ni izbiral med zdravjem, depresijo, glavobolom. Boril se je za življenje in v tej borbi žal izgubil del možganskih funkcij. MCD in hipraktivnost sta pri njem na vso srečo (?!) majhna pokazatelja okvare možgan. Ni edini. Otrok in odraslih z motnjami v delovanju tega edinega človekovega računalnika je veliko. S svojimi težavami živijo vsako uro in vsak dan. Ne izbirajo – izbrani so !
Glasser lahko sinovo zibanje na stolu razvrsti med obliko ustvarjalnega dela njegovih možgan. Problem je samo v tem, da sin te ustvarjalnosti v danem trenutku ne potrebuje. Ker piše kontrolko, nujno potrebuje malo manj ustvarjanja motorike v nogah in veliko več koncentracije v glavi. Tu mu pomaga Ritalin. Zdravilo mu omogoči možgane prepričati, da delajo tisto kar hoče on vsaj za tiste 3 ure, ko zdravilo sploh učinkuje. Ostalih 21 ur se s svojimi možgani bori na druge načine.
Prepis sinovega spisa na temo – To sem jaz
….Začnem pisati narek, po 15 minutah začutim hudo potrebo, da moram jesti, čez nekaj trenutkov se znajdm v spominih na babičin rojstni dan, potem me zopet bolijo noge ( groza – ne smem se zibati, učiteljica bo huda ker motim razred !) Končno zvonec ! Naloga – uf, zopet sem pozabil nanjo. Pa barvice so ostale v razredu. Radirka – sploh se ne spomnim Gdaj sem jo zgrizel. Drugo uro bo boljše imam likovni. Z malo sreče bo moja podstrešna mirnejša, vsaj ponavadi je tako……
Pika, bi zamenjala z njim. Samo za 24 ur. Spi bolj malo (5-6 ur), več ne more četudi je utrujen. Bi v njegovi koži vzela sintetičen kokain ? 1X na dan (za tri ure miru), morda večkrat…
Pika,
res, da smo srečnejši, če imamo svoje življenje v vajetih. Bi se strinjala, da to velja tudi na splošno – za vse nas.
Kako pa je z depresijo, shizofrenijo pa ne vem, ker jih premalo poznam. Zato ne morem reči, če ima Glasser prav ali ne. Je pa zanimiva teza.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Mama,
zelo plastičen in resničen opis!
Izgleda, da je vaš sin “podedeoval vašo pisateljsko žilico in ustvarjalnost” in zna odlično razložiti svoja občutja, razpoloženja.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Ne bom se z vami prerekali ali je prav, da otrok jemlje ritalin ali ne, saj ste vi tisti, ki najbolje veste kaj je prav za vašega otroka.
Vi ste tisti, ki poznate celotno zgodbo in najlažje odločate, kaj je zanj najbolje.
Če mu ritalin pomaga in so pozitivni učinki večji kot pa stranski učinki, verjetno ni dileme ali ga naj jemlje ali ne.
Še enkrat poudarjam, da nisem želela nikogar obsojati, predvsem ne staršev, ki otroku dajete ritali, želela sem le posredovati informacijo, ki se mi je zdela zanimiva.
Vi ste pa tisti, ki se odločate, kaj boste naredili s to informacijo.
Vsekakor vam želim, da bi čimbolje živeli s težavami, ki jih ima vaš otrok in da pri tem ne bi pozabili na svoje lastno življenje.
lp, pika
user posted image SAMA IMAM 7,5 LET STAREGA SINA IN PONAVLJA PRVI RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE.JE HIPERAKTIVEN….TO SE PRAVI NIMA DOVOLJ KONCENTRACIJE ZATO MI JE PEDOPSIHIATRINJA PREDPISALA RITALIN 10 MG TABLETKE….RES POMAGAJO,AMPAK SEM DANES ZJUTRAJ NA PRVEM PROGRAMU TV SLOVENIJA ENA ZASLEDILA,DA LAHKO OTROCI,KI JEMLJEJO RITALIN TABLETKE ZA BOLJŠO KONCENTRACIJO DOBIJO PRI 30-TIH LETIH ALZHAJMERJEVO BOLEZEN PA SEM SE ODLOČILA,DA MU JIH OD JUTRI NAPREJ NE BOM VEČ DAJALA,KER HOČEM IMETI POPOLNOMA PRISEBNEGA OTROKA NE PA NEKAKŠNEGA REVEŽA…..TABLETKE NAJ BI JEMAL PRIBLIŽNO 9 MESECEV….PA MU JIH NISEM REDNO DAJALA…..KO SO BILE POČITNICE,ALI KO JE ZBOLEL ALI PA ZA VIKEND….TAKO,DA LAHKO REČEM,DA JIH JE MOGOČE JEMAL 7 MESECEV….SEM PA TUDI SLIŠALA OGROMNO KRITIK ČEZ TE TABLETE RITALIN….TUDI MIDVA Z MOŽEM SVA BILA GLEDE JEMANJA RITALINA ZELO SKEPTIČNA,AMPAK SVA MU JIH VSEENO DAJALA…BAJE SO TA ZDRAVILA RITALIN ŽE KAR PRECEJ LET NA TRŽIŠČU TUDI POD DRUGIMI IMENI,KI PA SE SPLOH NISO SPREMENILA TAKO KOT JE MENI TUMBALA PEDOPSIHIATRINJA….BAJE SO NA TRŽIŠČU VSE OD 60.LET PREJŠNEGA STOLETJA….
UGLAVNEM JE ZA PREMISLITI KAJ SE DAJE OTROKU….MOGOČE BO PRERASEL V PUBERTETI…..TAKO KOT JE TO PRERASEL SIN OD MOŽOVEGA SODELAVCA….
Že nekaj časa nazaj sem slišala vse in še več o Ritalin-u. Ta debata je zelo zanimiva, sploh pa mi je zanimiva zaradi moje poklicne smeri.
Sicer sem sama farmacevt, vendar zelo pozorna pri jemanju in predpisevanju zdravil. Ni res, da je vse “megla” kar delajo farm. tovarne, je pa želja po zaslužku ogromna. Moj drugi otrok uporablja 3 vrste zdravil za preprečevanje epileptičnih napadov – nobeno ot teh zdravil ni bilo preizkušeno na malih otrocih, ker so pač takšne študije neetične, vendar pa zaupam zdravnikom, ki so mu jih predpisali. Sama sodelujem z njimi, ko se pogovarjamo o poviševanju doze in sem bila tudi nekajkrat proti – ker se mi je zdelo nesmiselno povečati dozo, pa so me kar upoštevali. Sami najbolje poznamo svoje otroke, je pa res, da velikokrat brez tako hudih zdravil, ki imajo hude neželene učinke ne bi preživeli. Takrat se odločimo:)
Vsako zdravilo je strup v nepravilnih koncentracijah, vsako težko zdravilo, sploh če deluje v možganih, je potrebno zelo previdno ukinjati, ker se lahko osnovno stanje zelo poslabša….nekontrolirano doziranje in ukinjanje ima lahko zelo resne posledice….nekatera zdravila potrebujejo nekaj dni, tednov, da pričnejo delovati, da dosežejo nek nivo učinkovine v organizmu in niso kot aspirin, ki v nekaj minutah deluje….Ljudje včasih premalo vedo in najhuje je, da delujejo na svojo roko…
Se pa strinjam – kot starš – vsi želimo, da naši otroci čim manj trpijo, in vsi delamo v njihovo dobro, vendar je včasih potrebno razmisliti in se pogovarjati s strokovnjaki, drugače lahko naredimo več škode kot koristi.
Lp,
tudi sama sem socialna pedagoginja in delam z učenci, ki imajo predpisan ritalin, hkrati pa imam sorodnico, ki ima težave v duševnem zdravju. Nisem pristaš zdravil, dokler to ni nujno, vendar vcasih so težave tako velike, da je uporaba zdravil nujna. Prebrala sem Glasserjevo knjigo, ki je zgoraj omenjena.
Dejansko ti na vsakem koraku nekdo pove nekaj malo drugacnega, najbolj vredne pa so zivljenjske izkusnje ljudi, ki se srecujejo s temi težavami. Zato je res v vsaki situaciji potrebno v presoditi, kaj je prav in SODELOVATI. Dogaja se, da družina trdi, da učenec jemlje zdravilo, a ga dejansko ne. Zato je res potrebno upoštevati otroka, ga vključiti v ves proces, opazovati spremembe… Iskati najboljšo možno rešitev.
Učenci, ki sem jih začela učiti na predmetni stopnji, ne zelijo vec jemati ritalin, saj so tudi sami slisali marsikaj negativnega o njem od svojih staršev, prijateljev … Toda z leti so njihove težave zaradi prerasle v vedenjske. Ne zelijo niti slišati o tem, da bi ponovno jemali zdravilo, čeprav menim, da bi bilo potrebno poskusiti.
Tudi moj 13-letnik je hiperaktiven, in je že od tretjega razreda na tabletkah, prej je jemal Ritalin, zdaj ima pa dve leti Concerto, tudi jaz sem brala vse mogoče o tem zdravilu, in sem se ga tudi branila na vse pretege, ampak sem pa opazila da mu resenično pomagajo in ne verjamem da se s tem otroka drogira.Jemlje jih med tednom nikoli med vikendom in v počitnicah, nisem pa opazila nič takega da bi bil zasvojen, skratka jaz ima s tem zdravilom dobre izkušnje.
Jaz osebno tatalno popenim ko slišim besedo Ritalin!! Pri nas smo ga tudi jemali,in definitivno ga ne bi nikoli več!!1 Za tistih par ur boljše koncentracije ne hvala.o stranskih učinkih pri našem sinetu:
-mišični tonus totalno napet
-apetit še bolj poslabšan
-grizenje nohtov do krvi
-sam telo ves v napetem stanju
-kot bi bil naježen
-čist nezainteresiran,apatičen,sploh nobene volje do ničesar
-totalno bled…
in še marsikaj kar se bom seveda spomnila čez cca pol ure.
Moram povdarit da je bila prva diagnostika ADHD-vendar so znaki zelo podobni kot pri aspergerju.
Torej ta Ritain smo po 2 mesecih ukinili na mojo lastno odgovornost!!!!! In ni bilo nobenih težav!!!
In še nekaj kar mi nikoli ne bo šlo skupaj:le zakaj za božjo voljo naj ga potem naj nebi jemali za vikende,počitnice itd…torej konec koncov s tem ne naredimo nobene usluge…v sami šoli pa morajo biti dovolj strokovni da stvari na nek način shendlajo.Predvsem je odvisno od učiteljice in sama lahko rečem samo to da je njegova krasna in še enkrat krasna!!
Pa še nekaj bi dodala:jaz sem se v mesecu marcu poslužila popolnoma druge alternative-uspeh je bil viden vsaj za 50%in v šoli so me vprašali kaj sem naredila kako mi je uspelo.Iz dneva v dan napredujemo,nosi fajne ocene,umiril se je,kar se pa ostalih stvari tiče bo pač vedno recimo temu dragečen ali poseben-in prav je tako!!!!
lp vsem
Še enkrat ponovim: ritalin je zdravilo. In v primeru, da oazite kakršnekoli negativne učinke, se morate v prvi vrsti posvetovati z zdravnikom.
pozdrav!
Vem da je bil zadnji prispevek oddan pred kar nekaj časa. tole pišem bolj za tiste, ki bodo to še brali.
Bolezensko stanje: motnje pozornosti. (nevem pa kako se dandanes ta bolezen imenuje)
sam sem začel jemati Ritalin v 3. razredu OŠ v 2. letniku SŠ pa sem začel jemati Concerto.
zdravil nikdar nisem jemal med vikendom in počitnicami in redno sem opravljav jetrne teste zaradi možnosti nabiranja določenih sestavin v telesu. Psihiatrinja pa je zahtevala da vedno prvi šolski mesec poizkusim brez jemanja zdravil.
stranskih učinkov nisem nikdar imel. razen če sem vzel ritalin in nato zaspal (se mi je zgodilo ene 5x ko sem bil že tako ali tako neprespan in sem vzel zdravilo in nato čez kakšne pol ure šel spat). Ko sem se prebudil sem imel tako močan glavobol kot nikdar prej ali kasneje.
to je po tehnični plati.
kar se tiče mojih problemov
ja če komaj narediš prvi razred OŠ potem imaš pač neke probleme. moje pisanje domačih nalog je potekalo obupno počasno, če moja mama ni sedela zraven mene in me nenehno opozarjala naj se osredotočim na nalogo. Nemorete si zamišljati kako te lahko vsak šum in vsaka sprememba svetlobe zamoti. moji šolski zapiski,kadar nisem jemal zdravila, so bili skoraj neobstoječi, domače naloge pa so trajle tudi več kot dve uri za en predmet in to v nižjih razredih osnovne šole, Posebno se spomnim nekega pomladanskega sobotnega dopoldneva. Delal sem domačo nalogo za matematiko . Mama je pomivalva okna. Začel sem takoj po zajtrku in končal približno enkrat ob treh popoldne. za nalogo sem imel 5 matematičnih računov.
No kadar sem jemal zdravila takoh problemov nisem imel.
podobno je bilo pri šolskih testih če nisem vzel zdravila sem le redko kdaj rešil vsaj 50% testa.
težko si predstavljam, da bi med šolanjem ne mogel jemati zdravil, ne pravim da bi bilo nemogoče a vendar…
to je moja izkušnja z jemanjem zdravila Ritalin oz. pozneje Concerta.
svetujem pa vsakemu staršu naj zdravnika, ki je predpisal zdravilo, vpraša vse kar ga zanima in kaj kar ga ne. Ker več ko vemo lažje se odločimo.
če se dopišem poznam tudi zgodbo fanta, ki je postal odvisen o ritalina in ni mogel delovati brez zdravila. stvar je prišla tako daleč da je nadlegoval svojo zdravnico naj mu ga predpiše več. kako se je zgodba končala sicer ne vem, pokaže pa kako se vsako stvar da zlorabiti.
Če iz mojega dopisa ni jasno. Sem za jemanje ritalina oz. concerte ampak pod budnom očesom odgovornih staršev in dobrega zdarvnika.
Pozdravljen Domen Š !
Prav vesela sem tvojega opisa. Tudi jaz in predvsem moj sin imava podobne dobre izkušnje z Ritalinom. Moj sin je trenutno uspešen študent, ki pozna svojo motnjo in jo zelo dobro obvladuje.
Brez Ritalina in strokovne pomoči se verjetno nebi prebil čez osnovno šolo. Danes krepko prekaša večino osnovnošolskih sošolcev.
Koliko si star ? Kaj počneš ? Tudi ti s svojim dopisom dokazuješ, da ADHD ob pravilni pomoči ni nepremagljiva ovira.
Domen Š., mama*,
strinjam se z vama.
Sam imam sina, ki prav tako občasno vzame Ritalin. Zjutraj pred šolo oziroma občasno, kadar se mora kaj takega učiti.
Stranskih učinkov ni opaziti. Največkrat mu Ritalin pomaga, da se lažje zbere. Tudi zapiski, ki jih naredi takrat, so čisto drugačni. Brez Ritalina so zapiski taki kot je zapisal Domen Š.
Stranski učinki so odvisni od posameznika, zato “na pamet” trditi, kakšni so, nima veze.
Pred časom so nam svetovali, da poskusimo Concerto, pri tem pa so se pojavili stranski učinki – bolečine v trebuhu in slabost, zato smo se vrnili na Ritalin.
Pika, eno je učiti hiperaktivne otroke in prebiti nekaj ur z njimi. Čisto nekaj drugega pa je živeti z njimi, z njimi delati domače naloge, …
Ritalin ni čudežno zdravilo in ne pomaga vedno. Vedno pa je treba pretehtati med stranskimi učinki in koristmi. Če je stranskih učinkov preveč ali če so preveč moteči, potem verjetno nima smisla vztrajati.
Ne sme pa se posploševati, saj drugače zdravnikov in zdravil na recepte res ne bi rabili. Enostavno bi odprli neko knjigo in se sami zdravili. Bi bili res pripravljeni sprejeti tako tveganje?
Lep dan vsem skupaj pa brez zamere 🙂
Pišete o stvareh s katerimi nimate nobenih lastnih izkušenj, kot da ste napisali diplomi iz področja drog. Naj vam zaupam malo skrivnost; sam sem poskusil ritalin, kokain in ecstasy in povem vam da so učinki ritalina izključno namenjeni koncentraciji in izboljšanju produktivnosti, sam sem opazil občutno povečan uspeh pri učenju in veliko večjo zbranost. Primerjati to z kokainom in ecstasyom pa je naravnost smešno, tako da drage mame probajte pa vas prosim da se vrnete sem in mi poveste če so te droge res enake in tako podobne.
Pol objav te teme so ene velike BUČE, ritalin ima stranske učinke a so te v primerjavi z koristmi, ki jih da zanemarjive, močno izboljša kognitivne sposobnosti in pomnjenje ter poveča koncentracijo.
Lp vsem