Najdi forum

Zaradi zmanjšane koncentracije in raznih drugih problemov, bi rada zdravnica, mojega trinajstletnega sina dala na Ritalin. Koliko je jemanje Ritalina smiselno pri toliko starem otroku, in ali obstajajo še kakšni drugi načini za reševanje hiperaktivnega otroka pri tej starosti?
Hvala.

Draga zvezdica,

preberi si prispevke pod temo Hiperaktiven otrok in Odgovor na hiperaktivnega otroka.

Ritalin je v Sloveniji edino zdravilo, ki se za primer hiperaktivnosti predpisuje. V tujini sem spoznala fanta, ki je enake starosti kot je tvoj sin in ki so mu predpisali Concertino, potem ko je precej časa jemal Ritalin. Niti starši, niti on niso bili zadovoljni s prvim zdravilom. Drugo zdravilo pri nas ne poznajo, sicer pa pravijo, da se stvari v puberti poležejo in da hiperaktivnost izgineva.

Morda se to, vzemi si kakšnem psevdonim, da te ne bomo ravno klicali zvezdica ali plusek.

Sade

Naj pediatrinja raje izključi možnost, da ima tvoj otrok Tourrettov sindrom; če pa ne ve, kaj to je, jo TAKOJ zamenjaj. Otroke s tem sindromom pogosto označujejo kot hiperaktivne, pa gre za čisto nekaj drugega. Pa drugo mnenje si poišči (sploh, če ti Ritalin predpisuje šolska zdravnica in ne zdravnica, ki tvojega otroka SPREMLJA OD ROJSTVA in ga torej POZNA DO OBISTI).

Ce ves anglesko si preberi to odlicno razpravo :

http://ask.slashdot.org/article.pl?sid=04/01/14/2147242&mode=thread

ali pa tole …

http://ask.slashdot.org/article.pl?sid=02/12/08/2314237&tid=146

Mislim da bos tu nasla vse kar obstaja na to temo …

Ada, sedaj sem preštudirala, kaj je Tourettov sindrom. Moj nečak ga ima, pa ga v ambulanti za motnje razvoja zdravijo z Ritalinom! A je to narobe? Prosim, pomagaj!

Tudi moj otrok je dobil nalepko hiperaktiven z motnjo pozornosti.
V glavnem smo imeli probleme v šoli,kjer ne razumejo,da so otroci različni.
Priznam tudi doma je zelo naporen,vendar ne z negativnim predznakom.
Je izredno aktiven na vseh področjih.Razumem da je v šoli težko posvečati pozornost takim učencemin jih razumeti,da pač ne morejo sedeti pri miru 5,6,7 ur in več.To je težko za vse otroke,še težje pa za hiperaktivne.
Tudi v našem primeru smo dobili namig za jemanje Ritalina.
To je zelo težka odločitev,ki jo moramo sprejeti starši za svoje otroke.
Naj skrajšam zadevo.Veliko sem prebrala o Ritalinu na internatu in iz knjig.
Na tehtnico sem dala pozitivne in negativne učinke,ki jih povzroči jemanje Ritalina.Ugotovila sem,da je jemanje Ritalina za otroka škodljivo,da je v enem primeru otrok celo umru.Da pa bi jemenje Ritalina umirilo otroka in s tem olajšalo delo učiteljem v šoli se strinjam.
Jaz sem se odločila za dobro otroka in mu v vseh težavnih trenutkih stala ob strani,posebno pri konfliktih z učitelji.
Otrok je sedaj star 18 let.Težave smo prebrodili brez Ritalina.
Sedaj je v srednji šoli,težave so še vendar je res kar piše v knjigah,da
hiperaktivnost z leti izzveni.

Dragi/a messner,

hvala za oba linka. Tudi jaz sem si ju prebrala. Zanimivo. Imaš sicer tudi sam/a izkušnje z Ritalinom?

Veliko sem razpravljala o tem v temi Hiperaktiven otrok. Moj otrok se v zadnjem času precej spreminja. Ritalin dobiva od oktobra lani in delo v šoli poteka odlično, domače naloge naredi skoraj brez napak. Doma ko mu ne damo več Ritalina pa se vede, kot da bi bil gluh. Navodil ne registrira. Zelo smo vztrajni, vendar pa včasih sedim ure in ure ob njim samo zato, da bi naredil nekaj malenkosti. Nimam prave ideje kaj narediti, razen da se trudim.

Pozdravček Sade

Pojma nimam, svetujem ti, da se obrneš na alergološko ambulanto ljubljanske pediatrične klinike. Zdravnica, ki bi ti vedela svetovat, je Vesna Žabkar. Ne vem, kdaj ima ordinacijo, ampak poskusite se zrinit k njej čimprej, je res strokovnjakinja. Če bi bila sama v vaši koži, otroka z Ritalinom ne bi pitala V NOBENEM PRIMERU oz. le ob pridobitvi vsaj dveh drugih mnenj (tudi od tujih zdravnikov).

Lp in srečno,

Ada

Pa še nekaj. Mojo hči, ki je sicer imela hujšo diagnozo, sydenhamovo choreo (Vidov ples) kot znak revmatske vročice, avtoimunske bolezni, je izbrana pediatrinja (privat, ne šolska, pozna pa jo od prvega meseca življenja) zdravila z antibiotiki (kot zaščito jih jemlje že 7 let), pa kljub temu tiki in nemirnost (ni mogla biti pri miru) niso popolnoma izginili. Z zadevo je dokončno ‘opravil’ homeopat, in to po enem letu zdravljenja.

Ko sem pediatrinjo enkrat vprašala, kaj bi se zgodilo, če revmatske vročice ne bi ‘ujeli’ v fazi, ko smo jo lahko dokazali, je rekla, da bi hči verjetno romala od psihologa do psihologa….

Ada,

bi nam lahko zaupali vašo izkušnjo z homeopatom? Kakšno je bilo stanje pred homeopatsko terapijo in po njej? Kakšno mnenje je imel homeopat – kaj je, po njegovem, bil vzrok chorei?

Mislim, da utegne biti vaša izkušnja zanimiva in pomembna tudi za ostale.
Hvala in lep pozdrav, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Mi smo tja zajadrali po nasvetu prijateljice-zdravnice, to pa zato, ker je hči dobila še sezonsko alergijo (prvo leto blažje težave s kihanjem, solzenjem itd., drugo leto pa praktično ni mogla bit več zunaj, ker niti dihat ni mogla). Alergologi so svetovali zdravila in izogibanju pelodom, kar je zanjo, trenira namreč tenis in je od aprila naprej stalno zunaj, nesprejemljivo. Homeopat je bil pač izbira v stilu ‘probajmo, škodit ne more’. On sam je rekel, da ne bo zdravil sezonske alergije, pač pa, da je glavna bolezen revmatska vročica (in z njo sydenhamova chorea) in da bo zdravil to. Verjela mu nisem niti besede, ampak že po parih obiskih se je pokazalo, da hčerine težave zaradi horee minevajo. Sama je rekla, da jo noge pred spanjem ‘spet popolnoma ubogajo’, v šoli so rekli, da je bolj pri miru (prej je ves čas nekaj migala in se zvirala in sem morala stalno pojasnjevat, zakaj), nehotenih zgibkov v ramenih ni imela več.

Homeopatov komentar je bil, da ‘uravnoveša’ hčerin imunski sistem. Zanimivo se mi je zdelo pa to, da je trener vedno ugotovil, kdaj je bila pri homeopatu, saj je bila še dva dni po obisku ‘vsa razmontirana’. Ura resnice je bila pozna pomlad, pa se ni zgodilo nič. Nobenih težav.

Terapija je trajala eno leto, ob vednosti izbrane padiatrinje (ki se po mojem hudo ni strinjala, ampak tudi ni nič komentirala), ves čas smo bili (in bomo še kakšno leto) na antibiotični zaščiti.

Je pa res, da, ker smo revmatsko vročico dobro poznali (družinska anamneza), smo jo tudi ‘ujeli’ v trenutku, ko smo jo s pregledom krvi dokazali, tako, da z raznimi romanji od psihologa do psihologa in napačnimi diagnosticiranji nismo imeli za opraviti.

Ada,

hvala, ker ste nam zaupali svojo izkušnjo.
Lep pozdrav, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

++***++,

prav zanima me, kako se je šele sedaj pojavilo vprašanje uporabe ritalina?
Če je vaš otrok star 13 let je torej že šest, sedem let v šoli.
HKS pa je pravzaprav sindrom treh področij težav, ki posebej izstopijo, ko se otrok sreča s katerimikoli sistemskimi pričakovanji (ne samo, ampak prva sta pa le vrtec in šola):
– motorični nemir
– impulzivnost
– motnje pozornosti in koncentracije.
Na katerm ima vaš fant tako izrazite težave, da bi bila smiselna uporaba ritalina? Kaj se bo izboljšalo? Kaj bo pridobil, izgubil, kakšna je prognoza za naprej.

Ena od značilnosti HKS je namreč, da težave (simptomatika) s staranjem upadajo, to ne pomeni, da izginejo pač pa, da postajajo blažje, saj posameznik z razvojem: (fiziološkim, biološkim) zorenjem in učenjem (ne samo akademsko znanje) vedno bolj nadzoruje mnoge svoje funkcije, vedenje in načine dozivanja, kar pomeni, da se pravzaprav vedno bolj prilagaja obstoječim pravilom, normam in vedno bolj uspešno obvladuje različne življenjske situacije.
Vaš fant je na pragu ali v začetku pubertete (telesno dozorevanje), vstopa v obdobje adolescence, ki je sama po sebi zelo zahtevna. Ne samo zato, ker je mladostnik bolj utrujen in se zato teže zbere, tudi samo fiziološko delovanje v organizmu lahko povzroči upad delovnih navad, vztrajnosti, zbranosti, volje ipd na delovnem (šolskem) področju, kar pa je začasno, razvojno pogojeno.

Bolj se mi vsiljuje misel, da so bili pri fantu že ves čas prisotni znaki HKS, morebiti neustrezno obravnavani in so se v tem zahtevnem obdobju še ojačali. Če je tako imajo sedaj nekatera (zoprna) vedenja izvor v tem, da so “pridobljena”, torej naučena (vaš fant jih je izoblikoval ob dosedanjih izkušnjah), rečemo nacepljena na predhodne težave.
V tem primeru bi bolj prišlo v poštev svetovanje (ali vsaj kombinacija obojega) in manj sama medikamentozna terapija , ki seveda lahko blaži zunanje znake ne odpravi pa osnovnih vzrokov.
Odločitev je seveda pri vas, ki otroka, njegov razvoj, njegovo okolje, pričakovanja do njega najbolje poznate.

Lep pozdrav,
Francka

New Report

Close