Pozdravljeni
stara sem skoraj 18 in se že več let režem. Do sedaj sem se blazno sekirala za vse skupaj in skrivala, v zadnjem mesecu pa sem pričela brati različne forume o tem, ker sem mislila, da bo pomagalo, v bistvu pa je vse skupaj še slabše.
rada bi prišla ven iz tega, vendar nočem, da bi za to kdo vedel. Večkrat sem hotela povedati prijateljici, a se vedno prestrašim in ostanem tiho. Bojim se, da bi s tem uničila najin odnos, da bi se ji pričela smiliti, da ne bi razumela ali poslušala.
Kaj naj naredim, da se to neha? Včasih imam občutek, da je moje telo postalo premajhno za brazgotine, da ni več prostora za nove. Res si želim, da bi končno normalno živela.

Pozdravljeni,

verjamem, da vam je težko spregovoriti o tem. Kolikor vas slišim, vam je težko vaše stiske razrešiti sami. Je povsem normalno, da včasih pač rabimo pomoč. Nismo sami na tem svetu in vedno je veliko ljudi, ki bodo z veseljem pomagali. Morda lahko prijateljico prej vprašate kako bi ji bilo, če bi ji zaupali svoje stiske? Velikokrat se zgodi, da takšni dogodki in izraženo zaupanje še bolj povežejo in poglobijo medsebojni odnos.

Rezanje je lahko način kako zmanjšati psihični pritisk, vendar je seveda škodljiv in ne razreši vzroka. Priporočam vam, da si poiščete tudi strokovno pomoč v obliki psihoterapije, kjer boste lahko spregovorili o svojih stiskah in jih razreševali znotraj sebe. Verjamem, da sčasoma ne boste več čutili potrebe po rezanju. V primeru akutne stiske pa vam priporočam tudi obisk osebnega zdravnika oz. specialista psihiatra. Ta vam bom lahko predpisal zdravila, ki vam bodo lahko lajšala stisko in zmanjševala simptome. V vsakem primeru pa bi bilo priporočljiva še psihoterapevtska pomoč, priporočam globinsko vrsto psihoterapije – npr. psihoanalitično psihoterapijo.

Zanima me tudi s kakšnimi težavami in stiskami se srečujete.

S prijaznimi pozdravi,