Če se ne bi takrat dopisoval s puncami preko spleta ne bi šel na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico in ne bi bil duševno bolan. Govorile so mi, da sem grd ko sem jim poslal svojo fotografijo itd. Zaradi tega se mi je zdravstveno stanje poslabšalo in je bilo takrat zdravljenje nujno drugače ne bi bil več živ.

Odkar jemljem antipsihotike imam blokirane misli.

Danes sem mislil, da se ne bodo pojavile halucinacije ampak so se pojavile ko sem prišel domov. Zaradi sosedov… Takrat samo počitek pomaga. Če sem takrat zunaj je še hujše.

Pri meni ni problem, da sem samo duševno bolan in grd ampak tudi prizadet.

Spet imam halucinacije zaradi sosedov. Dobro sem vedel, da se bodo pojavile.

Spet so se pojavile halucinacije na istem mestu kot zadnjič. Enostavno ne zdržim več.

Komentarje takih deklet je treba vcasih enostavno prezret. Vsake oci imajo svojega malarja in nismo vsi vsem vsec. Sploh pa zunanji izgled ni tako zelo pommeben kot osebnost (brez heca).

Glede samoposkodovanja pa: verjamem da se zdi v trenutkih slabosti edini izhod in je pac nacin da dusevno bolecino spremenis v fizicno. Tezke so take zadeve, ne pa neozdravljive.

Vso sreco!