rezanje presredka
Klistir je zoprn, čeprav ne boli, rezanja presredka in šivanja pa sploh nisem čutila. Presredek so prerezali med popadkom, med šivanjem pa so mi dali mojo zlato štručko in potem veš, da ni bolelo, če sem zraven pestovala dojenčka. Vendar je vsaka ženska drugačna. Moja sodelavka je rekla, da je bil cel porod šala proti šivanju,je pa tudi res, da je v dobri uri rodila.
Nič ni hudega, nič se ne boj !
Srečno tebi in tvojemu otročičku!
Klistir lahko tudi odkloniš, saj , če se ti začnejo popadki in ti morda odteče voda, se ti tudi črevo že avtomatsko izprazni, se pravi, da greš že brez klistirja večkrat na blato.
Nič ti ne bodo komplicirali, če boš rekla, da klistirja ne.
Šivanje in rezanje presredka pa tudi ni obvezno , da se ti zgodi, ker sem jaz trikrat rodila brez tega. Važno je, da se med popadki čimveč gibaš , sprehajaš, da se takoj ne uležeš in da ti babica dobro varuje presredek.
ležeč položaj pri rojevanju je največkrat kriv za rezanje presredkov. Ženske, ki rojevajo na pručki ali čepe ali stoje, teh težav sploh nimajo. Brala sem, da v tradicionalnih kulturah ženske svoj presredek pripravljajo na porod tako, da si ga dnevno nežno masirajo z mandljevim oljem.
Ne boj se vprašati in zahtevati.
Srečno!
Ne eno ne drugo ni bilo nič groznega. Klistir je neprijeten (bolj psihično, kot fizično), si pa potem prepričan, da vsaj med porodom ne boš iztiskal blata, kar je za moje pojme bolj neprijetno.
Presredek so mi prvič prerezali in nisem niti vedela kdaj. Tudi šivanje ni nič bolelo. So pa šivi boleli ves teden in te imam v slabšem spominu. Drugič sem rodila brez rezanja in bila zato kmalu po porodu zelo vredu.
Srečno.
V bistvu ponavljam kar so ti že predhodno odgovorile ženske.
V porodni sobi so me opozorile oziroma povedale, da bodo po potrebi (sem nekako že vedla da bom prerezana, ker je otrok imel širši obseg glavice) zarezale in da bodo to storile med vrhuncem popadka in da tega zagotovo ne bom čutila. Točno tako je tudi bilo. Popokana sem bila znotraj in razrezana zunaj.
Šivanje pa sploh čutila nisem (mal se lažem), hočem reči, da me je zdravnik opozoril, da lahko hudo boli če injekcija ne bo delovala, ampak sem mu povedala, da zdaj lahko z mano dela kar če, samo da je otrok v redu (tudi takrat sem se pohecala, zato je bil zelo prijazen in potrudil se je da me je res čimmanj bolelo, je pa res mal bolelo, ampak sem se tako ali tako “ukvarjala” samo z občudovanjem najlepše punčke na svetu, tako da je to najmanj kar bi te lahko skrbelo.
Kasneje, ko prideš domov, je res nekja časa zoprno, ker ne moreš sedeti. Jaz sem najraje sedela na enem kolobarju narejenem iz blaga, ki v sredi ni imel nič, (sama lahko narediš) in daš na navaden stol, tako se ti rana ne dotika ničesar in vsaj lahko sediš med obiski, ali kar tako….to res priporočam vsaki.
Mogoče še usput, ali ima kakšna mamica težave z takoimenovano delno inkontinenco. Po porodu svetujejo Keglove vaje, ki jih pač nisem vestno delala in se mi to sedaj maščuje, vsakič, če imam poln mehur in zakiham ali zakašljam mi mal “uide”, zato se zdaj kesam ker nisem delala vaj. Zanima me, če je kakšna mamica imela take težave in jih potem (po nekaj letih) uredila, in če, kako??
Tebi pa vse naj na porodu in ne sekiraj se s rezanjem ali ne rezanjem presredka, kar bo potrebno bodo že naredili, edino lahko daš vedeti, da ti ni vseeno in naj ti razložijo kako in kdaj je to sploh potrebno (to sem naredila jaz).
Ciao
Jaz imam tudi težave – npr. na aerobiki, pri teku, poskokih. Od zadnjega poroda je 3 leta in pol. Zadnje 3 mesece se mi je zadeva sama od sebe izboljšala – ne morem verjet. Začela sem hodit na tae bo, kjer ni nobenih poskokov…, zelo pa delajo noge in zadnjica (ves čas moraš držati mišice napete). Čudežno? (mislim, da je stvar v tem, da ko stisneš zadnjične mišice in mišice na trebuhu, posredno stisneš tudi notranje mišice) – jaz sem zelo zadovoljna. Res pa se kesam, da nisem ubogala in delala keglovih vaj, čeprav moja ginekologinja pravi, da je čas za začetek kadarkoli – zdaj po tem “čudežnem” izboljšanju ji verjamem.
Nives,
Keglove vaje lahko zacnete delati kadar koli. Pomembno je le, da misice stiskate nekaj casa, nato popustite. Delajte to veckrat dnevno, kjerkoli ste takrat. Ce se inkontinenca ne bo popravila, pa k zdravniku. Danes je zdravljenje takih tezav sorazmerno preprosto in ucinkovito, nepotrebno jih je le prenasati!
Meni se je to vse skupaj zdelo čisto “by the way”, res niti malo kaj negativnega… Klistir sem pričakovala kot nekaj groznega, pa se mi je ob tistih popadkih zdelo prav fino, da se je telo lepo očistilo… Rezanja presredka se niti ne spomnim, menda je malo zaskelelo, se pa to dogja tik pred zdajci, ko je detece že skoraj na svetu in že komaj čakaš, pa četudi bi ti kak prst odrezali (hi, hi), res, ni grozno… Ob šivanju sem bila pa tako ali tako že čisto blažena, ker se je končno rodil otroček, mislila sem si:”Delajte kar hočete, samo, da meni ni treba več nič naprezati se… ni me bolelo, mi je dal doktor injekcijo, vmes med šivanjem se je še malo šalil, mož me je božal, otrok je bil rojen… Ne vem, no, tisto šivenje je pa res nepomembno… Bila sem močno prerezana, kolikor je šlo, pa je bilo po 14 dneh že vse v najlepšem redu, vključno s spolnostjo…
Brez strahu, Anita