Rešujmo težave skupaj(DROGA, LJUBEZEN…)
Namenjeno je vsem tistim, ki imajo težave toda ne vedo komu naj se obrnejo, kaj naj naredijo ali kako naj reagirajo.
Vsi smo mladi, vsi so imeli izkušnje v življenju ter smo hvaležni da smo imeli srečo, ko smo jo največ potrebovali. Sedaj pa želim to srečo prenesti na vas in vam pomagat kadarkoli me boste prosili, saj je življenje s podporo lažje kot si lahko mislite in mogoče lažje zaupate tipkovnici kot da se pogovorite iz oči v oči.
Ne obupajte, življenje vam odpira vsa vrata, le izbrati morate pravo ključavnico in temu prilagoditi ključ.
Vprašajte za nasvet, mogoče vam bo v pomoč beseda ali dve!
Lp
Spoštovana Tatjana!
Morda je najbolje, da začnete tako kot ste sami napisali. Za začetek poiščite pomoč vi, da boste dobili čimveč informacij, da boste slišali tudi druge starše s podobnimi problemi. zelo pomembno je, da ste pri vem kar počnete dosledni. Če živite skupaj s partnerjem je pomembno, da sta enotna, da ob pomembnih stvareh dajeta enoznačna sporočila. Srečno!
Včasih imamo nekoga tako radi, da ne želimo videti njegovih napak.
Žal, velikokrat to spoznamo ko je že prepozno.
Ali odvisniku zaupati ali ne?
Zaupajmo mu kot človeku. Kot osebi, ki si zasluži pomoč. Vendar bodimo pozorni na vse kar počne. Če je potrebno ga kontrolirajmo (vendar ne očitno) in postavimo meje ko je še čas za to!
Odvisnik je bolnik, ki počne stvari proti “svoji” volji. Ali nas ima rad ali ne oz. mi njega je nepomembno. Odvisnika k dejanjem vodi kemija in ne čustva.
Vsakdo človek si zasluži pomoč, ljubezen pa naj bo še tako “grd”. Vendar je pri odvisnostih od drog tako, da vedno poleg odvisnika trpi še mnogo ljudi okrog njega. Življenje z odvisnikom je bedno, brez perspektive, prazno… Vendar, če samo enemu pomagamo, da se izvleče iz tega smo storili precej.
Pa še zgodbica, ki mi je bila vedno všeč:
Gospod se sprehaja po plaži po neurju. Neurje je vrglo na plažo na tisoče morskih zvezdic. Nakar zagleda deklico, ki pobira zvezdice in jih meče nazaj v morje.
Začudi se in jo vpraša: “Kaj pa počneš delikca? A ni brezveze da jih mečeš nazaj saj jih ne boš mogla vseh rešit. Za teh par pa je tako ali tako nepomembno.”
Deklica ga s solzami v očeh pogleda, prime zvedico in jo vrže v morje in reče: “Njej to full pomeni!”, prime drugo. “Njej tudi!”…
meni osebno se zdi zelo lepa zgodba in če bi se v življenju ravnali po njej, bi lahko marsikaj bilo drugače. Mogoče ne bomo rešili celega sveta. Nekaj zvezdic pa le…
Živijo Eden!
Če so tvoje besede nastale na podlagi izkušenj, se priporočam za še kak nasvet!
Moj fant je namreč zdravljeni odvisnik, skupaj sva že nekaj let in v tem času je imel dva ‘padca’, in je jemal dokler mi ni potegnilo in sem ga odkrila, oz. se je imel enkrat tako slabo, da ga je zbudilo in se je zavedel da je zabredel.
Imam ga zelo rada, vendar ne vem, kaj naj v prihodnosti pričakujem. Sedaj hodi na skupino za odvisnike, in vem, da si iskreno želi ostati čist. Ampak tudi prejšnjič je bilo tako, in čez nekaj časa, ko so v njegovo življenje prišle določene težave, je spet padel v tisti ‘sej zdaj sem ok, sej bom samo enkrat’ način razmišljala, in seveda je bil takoj spet noter.
Ali obstaja način, da se sprijaznim s tem, da se bo ta ‘padec’ verjetno zgodil še kdaj, če ostaneva skupaj? Sama ne ven, kako naj grem skozi to. Zadnji mesec sem v stanju, ko kar naprej razmišljam o tem, ali zmorem ostati v zvezi in ga sprejeti takega kot je, (da bo lahko vse ok, ali pa da bodo padci) ali prekiniti zvezo.
Skupaj sva že kar nekaj let in razmišljala sva že o otroku, sedaj pa sem v hudi dilemi.
Rada ga imam in tudi če greva narazen, si bova ostala blizu.
Vem, da se nihče ne more odločiti namesto mene, in tega ne pričakujem. Potrebujem samo nasvet, oporo, kako naj gledam na vso situacijo, mogoče mnenje nekoga ki je že bil v isti situaciji.
Hvala
p.s. na skupino za svojce odvisnikov mi zaradi lokacije žal ne uspe hoditi, zato prosim, da mi tega ne svetujete.
Glej Fox…
Zaupaj odvisniku kot osebi, nikdar pa mu ne zaupaj kot odvisniku…
Daj mu možnost, ne dovoli mu, da te zlorabi. Verjemi, to znaajo, nehote, znajo…
Posledice pa so lahko takšne, da te spremljajo celo življenje. Odvisnik ne uniči življenja samo sebi, ampak vsem, katerim nekaj pomeni!
Droga ni izvirni greh! Droga je le posledica “vsega prej”. Droga ne najde tebe, ti (odvisnik) poiščeš drogo.
nekdo, ki je odvisnik se lahko “odpove” drogi, vendar bo ob prvi priložnosti, ko ne bo obvladoval situacije, segel po njej. Odvisnik nima težav z drogo ampak sam s seboj. Išče bližnjice, lažje poti oz. svet, kjer ni težav. Droga je zgolj sredstvo, da do tega pride. Če ne bo to droga bo pa nekaj drugega…
Najprej je potrebno pomagati človeku kot individuumu, šele nato kot odvisniku, zavoženi osebi, luzerju ali kakorkoli ga že imenujemo…
Droga je zgolj vrh težav. Pravi problemi so drugje!
Natančno to kar si napisal, Eden, mi je več kot jasno… Seveda mi na začetku ni bilo, vendar sem spotoma to spoznala.
Sam mi je razložil, ko sem ga prvič dobila, čeprav sem takrat že vedela zakaj jemlje drogo – zato da najde enostavno rešitev iz nastale situacije, da se mu ni treba soočati z nastalo težavo.
Vem, da ne zna biti žalosten, pravzaprav veliko čustev, ki so v težavnih obdobjih normalna reakcija človeka, sploh ne pozna – ker se umakne prej. Zanj samo ‘sreča’ velja, in vse kar to ni…je narobe. In je potreben ‘umik’.
Kar me preganja je misel, da težave v njegovem življenju vedno bodo – tako kot v življenju vseh nas, vedno bodo primeri ko ne bo obvladoval situacije. Kako mu lahko pomagam – oz. mu pomagam da si pomaga sam ali da mu pomaga nekdo drugi – se naučiti reagirati drugače? Je to sploh možno?
Če ne bo droga bo pa kaj drugega…ja, saj je bilo vedno tako. Pravzaprav je bil res ‘čist’ le takrat ko je bilo vse ok in ni potreboval ‘izhoda’ iz sveta. Bljižnice do rešitve. To pa vidim šele letos.
Mislim, da sem bila do letos kar naivna, ali pa morda samo preveč optimistična. Letos pa, ko se je zgodba ponovila, sem začela na stvari gledati malo bolj realno.
Kar me pušča malo zmedeno je dejstvo, da se on sam zaveda tega, da so težave drugje, vendar ne vidi možnosti, da bi on dolgoročno reagiral drugače. Rekel mi je, da bo on pač celo življenje odvisnik, in da verjetno bo imel še kdaj kakšen padec. po eni strani to razumem, saj je realno, da mi ne more za ničesar zagotovo trditi kako bo in se zaveda svojih težav, po drugi strani pa – ali je to pravi ‘attitude’? Ali ni to z drugimi besedami rečeno ‘tak sem in ne mislim se spreminjat’?
In seveda, sedaj je vse ok, ampak sedaj ni nikjer nobenih težav. Kako naj sedaj, preden se kaj zaplete, dela(va) na tem, da ne bo šlo spet vse po isti poti kot že tolikokrat? In, ali on to sploh zares hoče?
Pomagaj mu kolikor še misliš, da je smiselno…
Pač, jaz nisem imel take sreče in posledica tega je globoka rana v meni, ki se verjetno ne bo nikdar zacelila…
Sama se odloči kaj in kaj ti več pomeni. Verjemi pa, da odvisniku veliko pomeni če si ob njemu. Žal to nehote velikokrat izkoriščajo. S tem se pač sprijazni. Sama pri sebi pa boš vedno vedela, da si dala vse od sebe, da bi bilo drugače….
Upaj na najboljše, ne delaj pa si utvar…
Ko si enkrat v tem dreku si za vedno in ni vprašanje če ampak kdaj se bo spet ponovilo…
Srečno!