RESNICE IN ZMOTE-KOMENTAR
BIOIDENTIČNI HORMONI
V zadnjem letu je bilo veliko napisanega o uporabi bioidentičnih hormonov v medicini. Skušala bom strniti vse, kar sem vedela do sedaj o hormonski terapiji, kar sem izvedela v zadnjem letu in vam poskušala izraziti svoj dvom o napisanem v naslednjem sestavku. Dvom je orodje razmišljujočih in prosim vas, da enako kritično ocenite moje misli.
IZRAZI
Bioidentični hormoni: hormoni, ki so po sestavi in delovanju identični (enaki) endogenim človeškim hormonom (npr. estra- diol, progesteron…).
V medicini uporabljamo hormone, ki so po svoji kemični zgradbi identični človeškim. Tako v ginekologiji, kot na drugih področjih medicine.
Uporabljamo jih v obliki tablet, raztopin za injeciranje (oksitocin v porodništvu, kortikosteroide, adrenalin, insulin), nosnih pršil (oksitocin, insulin, kortikosteroidi), supozitorijev ali globulov za lokalno uporabo (estradiol, estriol, progesteron), obližev (estradiol), krem, mazil ali gelov (najpogostejša uporaba kortikosteroidov- kortizola v dermatologiji).
Da bi se izognili prehodu hormonov preko jeter, pogosto izkoriščamo tudi načine aplikacije zdravila drugačne kot v tabletah za peroralno uporabo. Če se zdravilo absorbira skozi sluznice ali skozi kožo, se izognemo prvemu prehodu zdravila preko jeter. Pri absorbciji skozi površine kot so koža ali sluznice, se zdravilo absorbira v kri in je takoj aktivno. Kri ga prenese do receptorskih mest, kjer se veže in učinek je naravno hiter.
Primer uporabe v porodništvu je parenteralna uporaba bioidentičnega oksitocina (Syntocinona) med porodom. Infuzija bioidentičnega oksitocina omogoča sprotno odmerjanje hormona in s tem kontrolo nad kontrakcijami maternice med porodom.
HORMONI- INFORMACIJSKI SISTEM ORGANIZMA
Hormoni v telesu predstavljajo informacijski sistem. S pomočjo povratnih zank in receptorskih mehanizmov prenašajo informacijo s hitrostjo krvi. Za razliko od živčevja, ki informacijo prenese po telesu s hitrostjo elektrike (1m/s), potuje informacija s pomočjo hormonov počasi, s hitrostjo pretoka krvi.
Hormoni so evolucijsko starejši način prenosa informacij in v človeški vrsti so se ohranili za prenos osnovnih informacij.
Adrenalin telo obvesti in pripravi organe na beg in boj. Inzulin uravnava nivo sladkorja v krvi. Spolni hormoni omogočajo reprodukcijo, ščitnični hormoni uravnavajo metabolizem v celicah.
Hormoni se izločajo iz žlez, potujejo po krvi. Ko dosežejo organ, ki mu želijo predati informacijo, se vežejo na zanje določene receptorje in takoj za tem se razgradijo. Tako sinteza, kot razgradnja hormonov poteka ves čas.
Za organizem je nujno, da se hormoni razgraditijo takoj, ko dosežejo cilj, ali ko oddajo informacijo. Če bi npr. adrenalin krožil po telesu še po tem, ko bi telo pripravil za beg in boj, bi bilo lahko to za telo pogubno. Adrenalin ima receptorje na mnogih organih, med drugim na srcu, plučih in žilah. Ko se ob stresu sprosti iz nadledvične žleze, po krvi pride do organov, ki jih mora aktivirati za beg in boj. Srce začne biti hitreje, poveča se minutni volumen srca, pritisk v žilah se zveča, dihanje postane hitrejše, pretok po žilah se razporedi tako, da roke postanejo blede, preko možganov in mišič pa steče večja količina krvi. To alarmantno stanje ne more trajati v nedogled, ker je za telo energetsko potratno. Adrenalin se mora razgraditi v najkrajšem času po tem, ko doseže tarčne organe in telo se povrne v stanje običajnega delovanja.
Enako velja za vse hormone v telesu. Ko oddajo sporočilo, se razgradijo. Ko zapremo infuzijo Syntocinona (oksitocina) po porodu, kontrakcije prenehajo.
RESNICE IN/ALI ZMOTE
V zadnem letu sem zasledila nekaj člankov z naslovom resnice in zmote o bioidentičnih hormonih. Zaradi napisanega so se mi pojavili dvomi. Naslovu resnice in zmote bi rada dopisala še dvom. Dvom je orodje razmišljanja.
Dolžnost strokovnjakov in strokovnih združenj je, da opozorimo strokovno in laično javnost, da gre za nevarno igro z zdravjem slovenskih žensk, ki kot laiki zaupajo svetovalcem, ki jih vodi predvsem pridobitništvo.
Naša dolžnost je torej opozoriti na vse dobre in slabe strani zdravljenja s hormoni, tako z bioidentičnimi, kakor z derivati hormonov. V ginekologiji sta pogosti terapiji hormonska kontracepcija in hormonsko nadomestno zdravljenje. Vsako zdravilo, ki ga zdravnik predpiše z namenom zdravljenja, ima svoje pozitivne učinke na zdravje. Ne moremo pa se izogniti stranskim, negativnim (ali celo pozitivnim) učinkom zdravil. Zdravnik vedno pretehta dobrobit nekega zdravljenja in možnost neželenih stranskih učinkov.
Gre za “cost-benefit” interakcijo določenega zdravila, ki se ga zdravniki zavedamo vsakič, ko svetujemo določeno terapijo. O stranskih učinkih smo dolžni obvestiti tudi uporabnika konkretnega zdravljenja. Verjamem, da se teh pravil držimo vsi licencirani zdravniki.
Bioidentični hormoni« v obliki magistralnih zdravil: hormoni v obliki krem, gelov, globulov, supozitorijev, sublingvalnih tablet itd., ki jih lahko posamezni ženski predpišejo samo zdravniki, farmacevti pa izdelajo v skladu z izdanim receptom. Razlike so v vrsti vsebovanih hormonov (estrogeni, progesteron…) in odmerkih. Odgovornost nosita farmacevt, ki zdravilo izdela, in zdravnik, ki zdravilo predpiše. Kontrolo nad izdelkom izvajajo uradni nacionalni regulatorni organi.
Magistralno zdravilo pomeni, da zdravilo izdela magister farmacije po navodilu, ki je zapisano na zdravniškem receptu. Včasih smo zdravniki pisali veliko magistralnih zdravil in tako zdravniki, kot farmacevti smo poznali sestavo zdravila. Imeli smo znanje in možnost individualizacije zdravljenja s tem, da smo prilagodili tako količine zdravila, kot obliko aplikacije primerne posamezniku. Magistri farmacije znajo izdelati zdravilo. So univerzitetno izobraženi lastniki znanja izdelovanja zdravil.
Danes le redki zdravniki uporabljamo možnost predpisovanja magistralnih zdravil. Farmacevtska industrija si je prilastila naše znanje, usposobljenost, lastno presojo. Klinične študije so last velikih farmacevtskih družb, mi smo le preprodajalci njihovih storitev. Količine izdelanih zdravil napišemo v taki obliki in količini kot nam jih narekuje ponudba. Prostovoljno, nezavedno in brez dvomov postajamo uslužbenci velike industrije. Koliko nas izkoristi dane možnosti uporabe magistralnega zdravila, kadar je to potrebno?
Bioidentične hormone v ginekologiji uporabljamo. Estradiol je na voljo v obliki vaginalnih tablet (Vagifem), peroralnih tablet (Estrofem) ali obližev Climara. Na voljo je en sam odmerek, le Climara obliži obstajajo v dveh odmerkih.
Uporaba različnih aplikacij zdravila torej ni sporna. Uporabljamo zdravila, ki se absorbirajo preko prebavil, kože ali sluznic. Omejeni smo le z dozami v posamezni specialiteti (vnaprej pripravljeno zdravilo).
INDIVIDUALNOST
Vrednosti hormonov so pri vsaki posameznici drugačne in nimajo trdno določenih t.i. normal- nih vrednosti.
Priznavamo individualnost vsake posamezne pacientke, ne priznavamo pa prilagojenega odmerjanja zdravila za posameznika. Preberemo namreč, da:
Moti vprašljiva individualnost odmerjanja, neznana vsebnost in odmerki hormonov in ostalih sestavin, popolna odsotnost vsakršne kontrole nad izdelki, odsotnost kliničnih poti (zaradi zapletenosti strokovne izvedbe raziskave je zelo malo možnosti, da kadarkoli bo) za spremljanje zdravstvenega stanja bolnic in ugotavljanje stranskih učinkov.
Pod kontrolo ginekologa individualnost ne bi smela biti vprašljiva.
Če zapišem ponovno na primeru odmerjanja (titriranja) oksitocina med porodom, ugotovim, da je odmerjanje povsem empirično in individualno. Tekom poroda babica prilagaja količine oksiticina v infuziji, glede na želen učinek. Če ne uspemo vzbuditi primernih kontrakcij maternice, povečujemo količino hormona oksitocina. Obratno, infuzijo zapremo, če so popadki premočni.
Individualnost pri odmerjanju zdravila pod kontrolo zdravnika ne bi smela biti samo nesporna, temveč celo zaželena.
Še en primer individualne rabe hormonov je vsem poznan. Individualno odmerjanje inzulina. Bolniki z diabetesom si glede na potrebe in izmerjen sladkor individualno odmerjajo količino hormona inzulina.
Zavedam se dejstva, da gre za uporabo pri bolezni, ki življenjsko ogroža človeka. Dejstvo pa je, da nepravilno odmerjen inzulin prav tako lahko življenjsko ogrozi pacienta.
PROGESTERON ALI PROGESTAGENI:
Progestageni po svoji kemični formuli niso enaki endogenemu progesteronu. Delujejo sicer na receptorje za hormone, delovanje pa je kljub temu nekoliko drugačno. Predvsem pa jih organizem ne razpoznava kot hormone, ki so človeku lastni in je zato razgradnja in izločanje nekoliko drugačno, kot pri progesteronu. Progesteron v svoji “bioidentični obliki” ni uporabljen v hormonski nadomestni terapiji. Nobena z dokazi podprta študija ne dokazuje ne učinkovitosti in ne škodljivosti kombinirane HNT z bioidentičnim progesteronom.
Progestageni:
• Estrani norethindrone in drugi, ki se metabolizirajo v norethindrone (norethindrone acetate in ethynodiol diacetate ).
• Gonani: levonorgestrel and norgestrel.
desogestrel and norgestimate.
• Drospirenon; norgestimate, desogestrel, drospirenone. (obstajajo dokazi, da močno povečujejo verjetnost nastanka strdkov)
Dovolim si vprašanje o škodljivosti ali “nevarnosti” bioidentičnega progesterona, ki je kemično povsem enak endogenemu, človeškemu progesteronu: Ali so ženske v nosečnosti v življenski nevarnosti zaradi ekstremno visokih količin progesterona? Ali je evolucijsko progesteron v nosečnosti žensko (in s tem človeško vrsto) zaščitil.? V obdobju največje hitrosti delitve celic, kot prilagoditev na nosečnost in poporodno obdobje (hipertrofija in hiperplazija rodil in dojk), vznikne relativno malo malignih obolenj obremenjenih organov. Več karcinoma dojke je v populaciji žensk po menopavzi, kot v rodnem obdobju, kljub razmeroma zelo visokim količinam endogenih hormonov.
Zmotna je trditev, da so »Bioidentični hormoni« po sestavi bolj podobni hormonom, ki se tvorijo v človeškem telesu, kot hormoni v registriranih zdravilih za HNZ.
V hormonski nadomestni terapiji, ki jo imamo na voljo, se uporablja izključno sintetični progestagen in bio-identičen estradiol.
NAČELO VARNEGA DOZIRANJA
• Načelo HNZ je dodajanje najmanjših možnih odmerkov estrogena.
• (Progesteron je dodan zgolj zaradi zaščite maternične sluznice pri ženskah z ohranjeno maternico), ki odpravijo klimakterične težave. Najmanjši možni odmerek.
Progesteron ni dodan, temveč so dodani progestageni.
V iskanju najmanjših možnih količin hormona, ki bi še imeli svoj biološki potencial delovanja in najmanj neželenih stranskih učinkov, vidim potencialno korist od magistralnih zdravil. Varno doziranje razpoznam tudi v različnih načinih aplikacije. V ginekologiji sicer zelo radi uporabljamo lokalno zdravljenje in absorbcijo zdravila preko vaginalne sluznice.
Kadar uporabljamo nožnično sluznico za aplikacijo zdravila, moramo pomisliti tudi na absorbcijo zdravila s spolnimi odnosi v spolnega partnerja. Estrogene uporabljamo pri atrofiji nožnične sluznice po menopavzi, da olajšamo spolni odnos. Če pride do spolnega odnosa, je estrogena deležen tudi partner med spolnim odnosom. V tem primeru bi se mi zdela aplikacija na kožo drugje na telesu bolj zaželena.
Prednosti magistralnih (lekarniških) »bioidentičnih hormonov« pred hormoni v konvencionalnih registriranih pripravkih HNZ ni.
Ali prednosti magistralnih zdravil res ni, ali jih ne razpoznamo?
V obliki magistralnih zdravil bi zdravniki potencialno lahko prilagodili količine učinkovine (hormona) tako, da bi predpisali najmanšo, še učinkovito dozo znanega hormona.
Princip prilagajanja doz hormonov v medicini ni neznan. Sladkorni bolniki npr. si dnevno prilagajajo doze inzulina glede na izmerjeno količino glukoze v krvi. Naloga diabetologa je, da diagnosticira bolezen, izobrazi pacienta in dolgoročno kontrolira in nadzoruje zdravljenje. Dnevno doziranje pa je povsem v rokah pacienta.
FINANČNI INTERESI
Smatram, da so estradiol, estriol in progesteron relativno poceni zdravila. Ovoj Utrogestana, mikroniziranega, bioidentičnega progesterona, ki je v sosednjih državah registrirano zdravilo, stane od 5-12 evrov. V enem ovoju je 30 globul po 100 mg. Računam, da bi za potrebe HNZ zadostovala količina enega ovoja na mesec. Cena osnovne sestavine ne mora biti predraga.
V Sloveniji se dobi v prosti prodaji krema z bioidentičnim hormonom nejasno deklarirane vsebnosti po ceni cca 45 evrov.
Registracija zdravila bi uporabnicam torej cenovno olajšala nakup zdravil z znano vsebnostjo progesterona.
Enak izračun velja tudi za npr. estriol, ki pa v Sloveniji je registriran. V lekarnah se dobi na recept. V maloprodaji ovoj Ortho Gynesta stane približno 7-8 evrov. V ovoju je 7 vaginalnih supozitorijev. Priporočena doza je 1 vag. svečka na teden ali največ 1 svečka na 4 dni. En ovoj torej zadostuje za mesečno terapijo. Kreme, ki jih pacientke drago plačujejo v tujini precej presegajo takšno ceno.
Z zatiskanjem oči morda delamo finančno škodo in ne korist uporabnicam, ki bi želele individualizirano terapijo.
ODMERJANJE TERAPIJE HORMONOV
Estradiol je zdravilo, ki ga za terapijo uporabljamo v Sloveniji. Možna aplikacija zdravila preko kože je v obliki obližev Climara.
Korist absorbcije zdravila preko kože je v tem, da se izognemo prvemu prehodu zdravila preko jeter. Če zdravilo pojemo, se absorbira preko prebavil in po krvi najprej potuje v jetra. Tam se ga večja količina deaktivira s pomočjo jetrnih encimov. S tem lahko vplivamo tudi na porast jetrnih encimov, kar lahko poveča jetrno okvaro.
Climara obliži so v Sloveniji registrirani v dveh tedenskih dozah: 50 μg in 100 μg.
Predvideno je torej, da je to doza, ki ustreza vsaki posamezni uporabnici hormona estradiola. Ugotovili pa smo, da smo si vse ženske povsem različne po potrebah dnevno odmerjenega hormona. Kako je mogoče, da je ena doza vedno prava, prilagojena doza enakega hormona (magistralnega) pa nasprotno, vedno napačna?
STRANSKI UČINKI
V magistralnem zdravilu kot tudi v specialiteti znanega zdravila, gre za znano učinkovino, znane doze. V obeh primerih lahko predvidimo želene in stranske, neželene učinke zdravila. Naslednja trditev ni ustrezna.
“Na ta način je količina prejetih hormonov tudi zaradi razlik v absorpciji skozi kožo pri vsaki ženski različna, učinki in stranski učinki pa povsem nepredvidljivi.”
Lahko pa sklepam naprej, da tudi če so stranski učinki predvidljivi in znani, to vseeno upraviči uporabo v medicini. Sprašujem se, na kakšen način in kje vodimo v Sloveniji evidence o številu neželenih pojavov ob jemanju hormonske terapije. Meni tovrstni registri niso znani in niso javno dostopni uporabnicam (kot je to mogoče npr. za spremljanje neželenih dogodkov ob cepljenju proti HPV virusu).
Registrirana zdravila za hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ): registrirana zdravila za hormonsko nadomestno zdravljenje v različnih oblikah (tablete, kožni obliži, vaginalne kreme, vaginalni obročki):
Stranski učinki so znani in predvidljivi: tromboze, embolije, hiperplazija endometrija, zvečana verjetnost za nastanek Ca dojke pri genetsko predisponiranih.
KAZENSKI ZAKONIK
Predpisovanje hormonov s strani licenciranega zdravnika ne moremo subsumirati pod norme kazenskega prava. Tak očitek, ki se skozi različne tekste pojavlja, je zavajajoč, predvsem pa nekorekten. Bioindentičnih hormonov noben slovenski predpis ne prepoveduje. Nasprotno, kot je bilo zgoraj povedano, jih na različne načine uporablja uradna medicina.
Hormoni niso ne škodljiva, ne prepovedana snov. Predvsem pa je zdravnik tisti, ki jih lahko predpisuje v skladu s pravili znanosti in stroke. Tudi če proizvodnjo, hrambo in trgovino z nekaterimi snovmi kazensko pravo sankcionira, pa tudi zelo jasno določa, da se sankcionira tisti, ki to počne neupravičeno, kar prav gotovo ni licenciran zdravnik. Pavšalno povezovanje uporabe hormonov izven prakticiranja uradne in zavarovalniško podprte medicine je zavajajoče in deluje ustrahovalno. Gotovo pa ima svoje finančno in interesno ozadje, ki s pacientkami in njihovim zdravjem nima nobene povezave.
Ne drži torej, da:
“Dodani pa so tudi nedovoljeni hormoni, za katere vemo, da imajo kratkotrajen ugoden učinek na počutje žensk.”.
Zdravniki predpišemo zdravila, ki imajo ugoden učinek na počutje žensk. Med njimi jih najdemo precej v uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog (npr. psihotropna zdravila- anksiolitiki, protibolečinska zdravila…). Tega ne delamo neupravičeno.
ZGODOVINA HORMONSKE NADOMESTNE TERAPIJE
Najmanjši možni odmerki estrogena za učinkovito zdravljenje so že zdavnaj določeni v večletnih kliničnih raziskavah, prav tako tudi odmerki progesterona, ki ščitijo maternično sluznico.
Leta 1966 je Wilson priporočal estrogensko zdravljenje za simptome menopavze, leta 1970 priporočijo dodajanje progestagenenov, za zaščito maternične sluznice ob uporabi estrogenov.
V Sloveniji smo z uvajanjem HNZ zakasnili. Leta 1980 sta sicer profesorici L. Andolšek in H. Meden-Vrtovec pisali o tem v Jani. Sicer se je HNZ pri nas uveljavilo v drugi polovici devetdesetih let (citirano iz knjige H. Meden-Vrtovec: Zdravljenje s hormoni v ginekologiji in andrologiji).
Glede na ta dejstva in preprost izračun, so ženske, ki smo jih v Sloveniji začeli zdraviti s HNZ, danes stare 70-80 let. To ni dolga doba, predvsem pa ne gre za uporabo HNZ »od zdavnaj«. Glede na število različnih progestagenov, ki smo jih v teh letih zamenjali ali preizkušali in glede na pomanjkljivo beleženje stranskih učinkov, so naše izkušnje omejene.
V nobeni študiji pa nismo ugotavljali odmerkov bioidentičnega progesterona, ki bi ščitil maternično sluznico. Večletne klinične raziskave ugotavljajo zaščitno vlogo progestagenov in ne progesterona.
RESNICA
Resnica, ali jo želimo slišati ali ne, pa je,da:
• BH so na voljo in dostopni
• ženske jih uporabljajo samostojno
• ženske nimajo zdravniške kontrole, saj jim osebni ginekologi večinoma odrečejo strokovni nadzor.
Spoštovani,
vesela sem za razlago oz. pomoč pri razumevanju uporabe BH, saj se sama že dobro leto bolj ali manj uspešno zoperstavljam problemom menopavze oz. obdobja, kjer so moji hormoni vsekakor ponoreli.
Zaradi problemov nerednih in močnih krvavitev sem bila pred dobrim letom na posegu Thermocoice, ki me je rešil močnih krvavitev. Pojavili pa so se drugi problemi, za katere ne vem ali so posledica novonastale situacije ali bi tako in tako nastali. Po posegu sem namreč izgubila menstruacijo (sedaj je že dobro leto od tega), začeli pa so se simtomi menopavze kot so izrazito nočno potenje, bolečine v sklepih, porast teže, holesterol, zvišan sladkor, zatekanje prstov, nespečnost…Priznam, da omenjeno stanje prenašam zelo težko, zato sem poskusila že skoraj vse kar ponuja lekarna od sojinih pripomočkov, do grozdnate svetilke (Remifemin), a so mi le kratkotrajno pomagale oz. ni bilo ne vem kakšnega izboljšanja. Tako sem naročila iz tujine progesteronsko kremo Emerita Pro-Gest Paraben-Free, ki mi je pravzaprav še najbolj pomagala, a sem jo prenehala uporabljati, prav zaradi dejstva, da je uradna medicina proti takšnemu načinu pomoči premagovanja težav klimakterija in bojazni, da bi mi lahko škodovala. Zato bi bila zelo vesela, če bi se o uporabi BH v Sloveniji več govorilo in bi se v to vključili tudi ginekologi in farmacija. Če razumem, so v določenih državah BH dovoljeni, pri nas pa je odklonilna uporaba le-teh. Ker se že leta zdravim tudi z eutyroxom zaradi zmanjšanega delovanja ščitnice, me vse skupaj še bolj skrbi. Bojim se, da mi bo ginekolog predpisal kakšno drugo hormonsko zdravljenje, ki mi bo popolnoma “zmešalo” moje hormone in morda pustilo posledice na jetrih, kjer so mi pred kratkim ugotovili hemangiom in za katerega se bojim, da bi nastal ravno zaradi dolgotrajnega jemanja Primoluta v času problemov z menstruacijo. Prosim za vaš nasvet!
V kratkem imam pregled pri svojem ginekologu, zato bi bilo vaše mnenje zelo dobrodošlo.
Spoštovana dr. Sabina Senčar !
Hvala vam za vaš prispevek, za vaš komentar na “resnice”, ki ste jih navedli v “krepkem” tisku. Navedbe strokovnjakov, ki smo jih tiste, ki spremljamo tovrstne teme slišale po različnih medijih…in, ki jih seveda velika večina vedno znova posluša s strani svojih ginekologov ali farmacevtov.
Dr. Senčar…vesela sem, da ste podali svoje strokovno in osebno mnenje na te trditve, ki našo deželico tudi na tem področju potiskajo nazaj v stare čase.
IN ŽALOSTNA SEM , da imamo v Slo še vedno na voljo le progesteron, ki ga nelegalno (ker ni registriran v RS), zaradi svoje “dobre volje” dobavljajo le nekateri farmacevti ( mislim na utrogestan)..ki je “na voljo” le za nosečnice.! Nam so na voljo le progestageni…kombinirani v različnih zdravilih za NHZ ( angelq, ciklo-prognoya,…)ali samostojno ( dabroston,primolut-nor…ne poznam vseh). Greš pa v tujino in BH progesteron dobiš brez recepta…napr. v Italiji Prometrium ali progefit…za 5 EUR eno škatlico. In tam nihče več ne pametuje, da so progestageni boljši!
Še huje je z estrogeni.BH estradiol je pri nas dobavljiv izključno kot Climara obliž in še to le climara50 ! In če nam tukaj, v SLO ginekolog predpiše Climaro, nam lahko kot drugo komponento v hormonski terapiji predpiše le progestagen.!?! Hvala, grem pač v tujino.! Če imamo možnost(beri denar!)si nekatere “privoščimo” individualizirano terapijo z BH in nam oba hormona “zmagistrirajo” farmacevti v tujini, če pa imamo omejene možnosti ( beri:smo brez denarja!)pa gremo le po prometrium, progefit, utrogestan.
HVALA VAM dr. SENČAR, ker ste edina iz stroke, ki ste si “upala” napisati tudi svoje OSEBNO mnenje.
Glede na razmere pri nas, ko se naši farmacevti bolj ukvarjajo z izborom “naj lekarne”…in zdravniki z tem, da ne zaidejo s poti, ki jim jo kaže farmacija se pa bojim, da bomo še dolgo ostali tam, kjer smo. V obdobju mračnjaštva in enoumja.
Lep pozdrav! Stana