Resnica o Mileni Močivnik?
Ja, imela sem že 12 najdenih živali, ki so jih neznanci odvrgli, ko so šli na dopust. Vse stroške sem krila sama: veterinarska oskrba, cepljenje, hrana, kopanje, ovratnice, porabljen čas… Večina psov je bila pri meni več kot mesec dni, ker sem jih oddala šele potem, ko so si opomogli. In da, bilo je vredno vsake minute dela, vsakega porabljenega tolarja. Ko pogledaš v oči teh živali, ti njihov pogled pove vse, s svojim obnašanjem povedo, da so hvaležni… Danes imajo vsi nove, dobre gospodarje. In če bom v bližini spet našla kakega reveža bom poskrbela tudi zanj.
V petek sem bila v Grosupljem, kjer ima društvo na razpolago nekaj boksov. Na sprehod sem peljala 3 pse, vzelo mi je pribl. dve uri in pol časa, vključno z vožnjo tja in nazaj. Živali namreč znajo pokazati hvaležnost, v nasprotju z večino ljudi. In zame ni bilo večjega zadovoljstva kot to, da se je k meni stisnil 50kg rottweiler, ki je pred nekaj minutami še lajal na vsakogar, ki se je poskušal približati njegovemu boksu. In potem sva šla na sprehod. Živali mi zaupajo, jaz pa njim… Razlika med ljudmi in živalmi je ta, da živali zaupanja ne izrabijo.
Torej menite, da veste vse, pa zato nimate prav nobenih dokazov. Lepo… In potem še blatite osebe, ki pomagajo živalim? Še lepše… Spravite svojo leno rit iz stola pred računalnikom in se odpeljite k Mileni. In poskušajte dobiti ven psa, povejte, da ga boste oddali naprej. Za psa (če ga dobite) bomo poskrbeli drugi.Dokler pa tega ne storite bodite raje tiho in se še naprej praskajte po svoji leni riti!!!
Ja Urška, tudi mala dva vragca sta k sreči na toplem. Na sprehod z njima na žalost še ne morem, ker se ne pustita pripeti na povodec, sploh pa tamala začne tako cviliti kot, da jo pretepam, zato so vsi štirje kosmatinci tekali po vrtu in neizmerno uživali v snegu. Z mojima dvema klovnoma se k sreči zelo dobro razumeta, tako, da skupaj spijo, jejo in se igrajo. Srčno si želim, da bi se v bližnji bodočnosti vsem Borovničkam iz zadnjega zavetišča tudi tako lepo godilo, kot se sedaj nekaterim kužonom, ki smo jih uspeli odpeljati iz pekla.
Po eni strani sem vesela, da jih vsaj nekaj od njih uživa v toplih domovih,
po drugi strani, pa postanem neizmerno žalostna vsakič, ko pomislim koliko kožuščkov, žalostnih oči, prosi, naj jih že nekdo za božjo voljo reši in osreči preden bodo v hudih mukah odšli v mavrično deželo.
Ob temle pisanju Ninočke me je obšla ena misel. Morda se vam
bo zdela trapasta ali pa prismojena. Vendar takšna je:
reinkarnacija. Le-ta pravi nekako takole, da se duše umrlih
ponovno reinkarnirajo v ljudi ali tudi v živali. Si
predstavljate trpljenje duš v teh ubogih živalcah, pa ne morejo in ne znajo povedati kako se počutijo. Ste že kdaj opazovali napr. kužka ali mucka, kako se vede do nas, do tujcev, kako se obrne, ko ga hranimo, božamo, se pogovarjamo z njimi itd.? Prepričana sem, da se bo marsikdo med vami strinjal, da se da
z živalmi “pogovarjati”. Torej razumejo kaj se z njimi dogaja, pomoči pa ni.
Če je kaj resnice v reinkarnaciji, potem … Upam,da se ne bomo nikoli znašli v duši trpinčenega psa oz. da bi morali sami
preizkusiti metod kake “ge. Milene”.
Še tale izrek: NE STORI DRUGIM TISTEGA, KAR NE ŽELIŠ, DA DRUGI STORIJO TEBI. To velja tudi v odnosu človek – žival, mar ne?
Moja osebna izkušnja, ki ni le moja, je, da ljudje, ki
NE MARAJO živali, običajno niso niti z drugimi ljudmi preveč
prijazni. Upam, da bodo tem pasjim in mačjim revežem pasijali
bolj sončni žarki, kot do sedaj. LP
……….Moja osebna izkušnja, ki ni le moja, je, da ljudje, ki
NE MARAJO živali, običajno niso niti z drugimi ljudmi preveč
prijazni………..
Verjameš al pa ne, ni tako pokvarjene živali, kot so ljudje. Imam zelo rad živali, z ljudmi pa posla, kolikor ga moram imet. Skoraj raje bi živel v pesjaku (ne pri Mileni, v takem kod ga imam jaz za psa), kot pa v naši civilizirani družbi.
LP
Ja, če drugega ne, niso hinavski, dvolični, škodoželjni ipd.
Kar pa me impresionira pri živalih, da znajo takoj ob prvem
kontaktu ugotoviti, kdo je slab in še s slabšimi nameni in
kdo to ni. Pa se včasih čudijo, ko naš črnuhec ne pusti, da
ga določeni božajo, spet k drugim pa takoj prinese tisti
vlažni smrček. Na nekaj posebnih ljudi pa celo renči –
zanimivo, da so ti ljudje tudi po naših človeških izkušnjah
bolj “not good” kot “good”.
Daisy, se zmeraj sem tukaj in ne bos verjela; argumentov mi je zmanjkalo… Povedala sem vse, kar sem imela, na zalost pa so mnogi moje obtozevanje napadov na Mileno (s tem mislim na vse kar so jo obsodili) vzeli kot njeno zagovarjanje… Kot sem ze dejala, se vsi borimo na strani zivali in tudi meni je jasno, da si vsi psi tam zasluzijo boljse zivljenje in topel dom. Sama sem sicer tezila k temu, da se Mileni dodeli status zavetisca, uredijo bivalni pogoji in da se tja postavi usposobljene ljudi, ker pa se mi vse bolj zdi, da se to ne bo zgodilo, pa je zagotovilo odgovornih sluzb, da se psov N E bo evtaniziralo, zame povsem dovolj. Upam samo, da se bo naslo dovolj dobrih ljudi, ki bodo tem bitjecem, potrebnim topline in ljubezni, ponudili dom v pravem pomenu besede… Lep pozdrav!
Oxanna,
šel sem po tvoji poti in potem nekako dojel, kaj je prav in kaj ne. Še danes si pa ne znam razložiti, zakaj sem bil tako zaslepljen in nisem sam takoj spregledal napak.
Kot sem že vsaj stokrat zapisal, bomo tudi VURS imeli pod budnim očesom in opozarjali tudi na morebitne njihove napake. Vse v dobro tistih ubogih kužkov, ki se sami ne morejo braniti! Prav zato, da se bo delalo dobro in v korist živali, sam podpiram predlog DZZŽ-LJ, ki predvideva mednarodno komisijo za odločanje o evtanaziji. To je dober kompromis in zagotavlja razsodno in uravnoteženo odločanje. Na nas je, da vršimo pritisk na odgovorne, da se končno zganejo in popravijo krivico, ki so jo dopustili vsem psom, ki so še v Borovnici.
Oxanna, včasih pa res izpadem kot kramp! Nisem hotela, da bi izpadlo, kot da izzivam. Tudi jaz bi si želela, da bi Mileni lahko ostalo 20, 30 psov, ki bi jih lahko dostojno preživljala s pomočjo… Mislim na tiste pse, ki so nanjo resnično navezani ali pa so agresivni do vseh drugih, ali pa so res že “stari kot zemlja”. Pa ne gre! Pa spet ni kriva država(ki bi z veseljem sprejemala kompromise, ker bi ostali “lepi”, verjemi). Milena je večkrat izjavila, da za 50,60 cuckov pa že ne bo živela! To so njene besede. In jaz ji nadvse verjamem, ker jo poznam neskončno dobro. To pomeni, da bi se v roku enega leta ob sklepanju kakršnihkoli kompromisov z njo soočali z enakim problemom.
Sama imam doma njeno, zdaj seveda mojo Sivko, ki gre tja v šestnajsto leto. 28.2. bosta minili dve leti, odkar je pri meni. Bila je težko poškodovana, 8 dni je preteklo. preden mi je Milena povedala, kaj je z njo. V kartoteki piše, da je tisti dan 2 leti nazaj imela 7.60 kg, zdaj jih ima 14, pa ni debela. Kot levi smo se borili zanjo! Veste, kaj je najhuje? Da je Milena vedela, da bi ravnala tako, kot sem, že isti dan, ko jo je raztrgal pes. Potem se ne bi bilo treba tako zelo boriti. Kakšen človek moraš biti, da imaš človeka, ki ti bo priskočil na pomoč, ki ne bo niti pisnil, ko bo plačal račun, ki mu ni težko gnjaviti moža, naj bo pokonci vse noči, vstavlja kanilo, daje infuzijo, hrani po cevki… Bili smo z njo s srcem in dušo in z vsem potrebnim strokovnim znanjem. Kaj bi ji lahko še dali? Ni dovolila, da pomagamo. To je njen greh, ne njena preteklost, ne kaj drugega. To, da nam ni dovolila ločiti pse in psice in da ni dovolila, da jim pomagamo, je zame tak greh, da vam ne morem povedati. Toliko krivice, kot se jo je zgodilo tem psom in se jim še dogaja, se zlepa ni zgodilo daleč naokoli.
Jaz delam s srcem za njih, pa jih dostikrat slišim, da preveč. 14 dni nazaj sem reševala psa z njive, ki je dan in pol čakal name(nikogar niso prej obvestili, psu so le vodo prinesli). Povozil ga je avto, imel je odprt zlom obeh desnih nog. Grdo! Pa nisem pomislila na evtanazijo niti za sekundo. V glavi sem že izračunala, koliko me bo stala operacija in kako dolga bo rehabilitacija…. Zgodba se je srečno razpletla, pesu sem po golem naključju našla lastnika, zdaj je že doma. Sicer bo še kake tri mesece skakal naokoli z eksternim fiksatorjem, pa vendar…
Pravzaprav vam hočem povedati, da nas je nekaj na svetu, ki vzamemo starega, pa še hudo poškodovanega psa(za katerega, mimogrede, kasneje poslušamo očitke, da smo ga ukradli!!!), pa da gremo z glavo skozi zid, samo da bi ohranili življenje. Tu pa nastane razlika: jaz življenje spoštujem, Mileni je vseeno. Prevečkrat sem jo videla, kako se je razburjala nad kakšno evtanazijo, ki se je upravičeno kje zgodila, niti trenila pa ni z očesom, ko so pri njej raztrgali psa do smrti(ne enega, jasno), ko so žrli žive mladiče, ko so umirali zaradi tega ali onega….
Mi bo pa zelo hudo, če nas bo takrat, ko nas bodo ti psi potrebovali z vsako svojo celico, ostalo samo nekaj. In da bodo v zrak izpuhteli vsi tisti, ki zdaj tako ali drugače sodelujejo v teh debatah. Lep pozdrav vsem.
Hvala, Oxanna, mislim pa, da je to res naš skupen cilj. Moj je zagotovo. Vsakemu, ki mi govori, da sveta ne morem rešiti, odgovorim, da celega res ne, mojega malega pa zagotovo. Če bi se vsaj vsak drugi med nami držal tega in pomagal živemu bitju, ki je pomoči potreben, bi bil ta svet res lep. Jaz bi šla pa kakšno noč spat z malo lažjim bremenom. Lep pozdrav nazaj.
Ukrepati se da že tudi po tem zakonu, nič bat. Problem je le v tem, da so tisti, ki bi morali ukrepati zelo, zelo, zelo počasni, preobremenjeni, naveličani…Vse pa v tisto smer da se naredi bolj malo. Vsak dan društvo sprejme prijavo zapribližno tri najdene živali ( dva psa in eno muco). Prostovolci, ki delamo imamo kaomaj dosti čas, da ob službi, šoli, družinah.. namstimo in poskrbimo za vso to silno živalsko vojsko. Ob tem bi morali vsak dan viseti še na glavah inšpektorjev, ki bi tako ali tako maorali vedeti kakšne so njihove dolžnosti. Nazadnje slišimo, da premalo naredimo za osveščanje. Res naredimo premalo, vendar rešujemo tukaj in zdaj. In ni nam lahko, pa vendar vztrajamo. Če bi nas bilo več, bi si lahko delo radelili. ena skupina bi skrbela za prijave o mučenju in visela nad inšpektorji, druga skupina bi skrbela za nemstitev in oddajanje živali, tretja skupina bi nadzirala kako so se živali vključile v novo okolje in ali so astniki v resnici živlai ponudili tisto, kar so obljubili, četrta skupina pa bi skrbela za osveščanje ( šole, mediji, prireditve…)In da bi lahko vse to realiziral, bi potreboval ca 50 ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati vsaj 2 uri časa na dan. poznate morda koga? Jaz poznam Tatjano, Nado, Manco, Matejo,Uršo, Matjaža, Alenko, Špelo in Mojco. Ta skupina dela za 40 ljudi, osveščanje pride na vrsto , ko nas izbezajo in se ne moremo več skriti nikamor. Ti prostovoljci morajo nekako namesto 2 uri na dan žrtvovati ves svoj prosti čas, kar ni prijetno Ta mlade študentke bi šle rade kdaj tudi v kino in na zmenek, pa ponavadi fante peljejo kar na teren( kako romantično) Ta starejše ( penzijonistke) se komaj prebijajo s svojijmi penzijami, vnuke pa lahko čuva kdo drug, ker ni najbolj varno vleči na teren otroka, če ne veš s kakšnim psom ali mačkom se boš srečal. In verjetno je naša edina želja ki jo imamo, da bi si lahko enkrat, vsaj enkrat na vsake toliko časa odpočili. ZA nas ni dopusta, počitnic in noči.Pri nas smo vsi dežurni.Saj pridejo “prostovoljci”, ki bi pomagali ampak tako kadar bi imeli čas in če bi se jim dalo. pri tem ne gre tako. Ali si ali te pa ni. Vabilo velja vsem vam, da razmislite ali bi morda lahko naredili kaj za živali, ne le v besedah ampak v odgovornem in resnem prostovoljnem delu. Vsake zanesljive roke in trezna glava lahko rešijo življenje! Razmislite.
SVAŠTA,TEŠKO KARKOLI REČI,NE GLEDE NA VIDENO IN PREBRANO,SLIŠALA SEM TUDI-BILA JE CELO CELA AFERA ,KO SO PRI ŽENSKI NJENE STAROSTI NAŠLI ABNORMALNE KOLIČINE KONDOMOV Z POUDARKOM,DA JE MILENA BREZ PARTNERJA,DA JE SPREJEMALA VSE PSE Z DOLOČENIM NAMENOM IN SICER,DA JIH JE ALI,DA SO JIH-PSE NAMREČ UPORABLJALI ZA ŠVERCANJE DROGE IN SICER NA IZREDNO KRUT NAČIN,MILENA NAJ BI JIH -PSE-NEKAJ ČASA STRADALA,V TEM ČASU SO KONDOME NAPOLNILI Z PREPOVEDANIMI SUBSTANCAMI-HEROIN,KOKAIN,ITD…IN NATO TE KONDOME POMEŠALI MED HRANO ZA PSE,NAJLAŽJE KONZERVO IN FAŠIRANO MESO.TE PSE SO NATO PREPELJALI(SEVEDA SAMO DOLOČENE TISTE,KI JIH JE LAHKO)AJA,DA DODAM ,KO JE PES IZSTRADAN PRVIČ,KO DOBI HRANO-SPLOH,ČE JE TO MESO ,PES ŽRE,GOLTA IN NE ŽVEČI ZATO JE LAHKO POGOLTNIL VSAK KAR NEKAJ DO POLOVICE ALI VEČ NAPOLNJENIH KONDOMOV-TO SEM ŽE SLIŠALA IN TUDI VIDELA,SICER PO TV VENDAR JE BILO RESNIČNO IN STVAR JE POPOLNOMA MOGOČA.WATHEWER,DA SE VRNEM K PREJŠNEMU,TE S KONDOMI POLNIMI DROGE NAFILANIMI PSI SO NATO PREPELJALI K DOLOČENIM OSEBKOM,KI SO PSE PREVZELI JIH NA ZELO KRUT NAČIN UBILI SAJ VEČINA DEFINITIVNO NI UMRLA ISTI MOMENT,TOREJ VZEL JE PSA,GA DVIGNIL KOT PRAŠIČA ZA ZAKOL-ZA ZADNJE TACE MU PREREZAL TREBUH IN ZANJ PREPOMENBNO IN VREDNO VSEBINO POBRAL IZ TRBUHA PSA PA vrgel v kot na kup k drugim se mučečim psom,da je počasi do konca in v mukah umru..MOGOČE RESNICA ,MOGOČE LAŽ TO MORA PRESODITI VSAK SAM,IN STRINJAM SE,DA OBTOŽEVATI GOS.MILENO NIKAKOR NI PRAVILNO VSAJ NE BREZ ZADOSTNIH IN OPREMELJIVIH DOKAZOV NE-PA VSEENO MARSIKJE SE TO JE DOGAJALO ,SE DOGAJA IN JE OGABNO.OSEBNO BI TAKE LJUDI IZBRISALA Z OBLIČJA NAŠE LEPE ZEMLJICE,KER NISO VREDNI,DA TLAČIJO ZEMLJICO IN ŽIVIJO ZATO,DA MUČIJO IN PRI TEM CELO UŽIVAJO,KO MUČIJO ŽIVALI-FACK OFF ,NO AMPAK TO JE MOJE MNENJE IN TO SEM JAZ VSI VI PA PRESOJAJTE SAMI-MATEJKA
Prvi, matejapeterka, pišite z normalnimi malini tiskanimi črkami, ker uporaba samo velikih tiskanih je skrajno nevljudna, težko se bere, v internetni govorici pa pomeni kričanje. Ne bi bilo odveč iz te klobase narediti nekaj odstavkov.
Drugič. To, o čemer vi pišete, se reče klevetanje in praznoglavo besedičenje. Če se bo komu ljubilo, bo pogledal vaš ip in podal kazensko ovadbo zaradi razžalitve.
Tretjič. V izogib podobnim vašim izpadom svetujem pitje ledenih čajev in ohlajanje vroče betice v senci.
po 10 letih tema iz naftalina??? – Se stinjam ! Bi pa dodala še to: zaradi neodgovornih ljudi bi verjetno potrebovali v Sloveniji še 10 azilov in se situacija ne bi spremenila. In namesto, da udrihate in klevetate čez Mileno (čeprav nikoli nisem odobravala njenega početja) , bi jaz raje malo gledala okoli sebe in podala kakšno prijavo za osebke, ki imajo v 21 stoletju še vedno psa na 1 meter ketni ali pa osebke, ki ne sterilizirajo /kastrirajo svojih mačk -potem jih pa oddati ne morejo. Sedaj pa začnite še z Bullmastiffi pa smo zmagal.