Društvo ima na svoji spletni strani objavljeno bilanco za leto 2000. Upam, da jo bodo objavili tudi za leto 2001. Mislim, da so se zato odločili prav zardi očitkov, ki letijo na račun financiranja.
Če veš kaj več pa sporoči policiji. Kot vzorna državljanka si to dolžna.

Sonia,

rpsim, da mi navedete, kje sem izjavil, da se strnjam, da so psi na verigi?! To je čista laž in podtikanje. Ja tako gre ta zgodba, ko ni več argumentov, pa debato preusmerimo na podtikanja in posameznike.
Torej, če skupaj povzameva vsebino navedenih spletnih naslovov, lahko poveva, da gre v Ameriki pri animal collectorjih za samske belke stare 50-60 let. Potem sledijo še opisi stanja živali in težav pri reševanju problemov z AC, ker je javno mnenje na strani na videznim dobrotnikom. Bi ti dodala še kaj? No naj dodam samo nekaj primerov: največkrat gre za zbiranje in kopičenje psov, so pa navedeni tudi primeri koz, mačk, … In vsi AC se deklarirajo, kot da so živalim samo ponudili pomoč. Samo upam, da bo svoje povedala še RSPCA. Boste tudi njih tako mehamentno ošvrknili?

Smrekci se opravičujem – tisto o verigah nisem napisala tebi, ampak nekaterim ostalim.
Osebno ne mislim nikogar napafati, zato tudi nisem pisala nobenih imen.

Sem pa že napisala neštetokrat, da se ne strinjam z Mileninim početjem in da bi država morala urediti, kar je po zakonu dolžna, da se to ne bi več dogajalo. Hotela sem povedati samo, da če bomo samo govorili čez Mileno, ne bo čisto nič drugače. Spremeniti se morajo stvari drugje.

To sem hotela povedati. Smrekca, verige pa res niso bile namenjene tebi in upam, da mi ne zameriš.

Sonia

Ker pri nas ni nobenega problema ustanovit društvo, jih imamo veliko, ki sploh ne delujejo in so le na papirjih. Tako lahko jaz in deset kolegov ustanovimo društvo, potem pa naj čakamo pomoč države.
Zaradi tega so zame vsa ta društva ……….. ! Pametna so edino v tem pomenu, da se veliko hitreje rešuje problematika (več ljudi več ve).
Jaz kot posameznik lahko veliko pomagam živalim, a nekje moramo postavit mejo. Ta meja pa ni pri desetih pseh, za katere bom priskrbel hrano in vodo. Ta meja je veliko nižje. Ta meja bi morala bit pri toliko živalih, katerim sem še sposoben naklonit nekaj časa, pozornosti…… in če povem po domače “ljubezni”.
Sedaj se postavlja vprašanje kam z (ne vem koliko) psi. Vsak azil, bi moral imeti določeno koliko časa se za neko žival, skrbi. Če se v tem času ne najde novega lasnika, pa se ve, kakšna je rešitev.
Le ljudje, ki bi radi kaj spremenili veliko ne morejo. To pa zato, ker se vedno proti vsakemu predlogu najde veliko nasprotnikov. Če bi sedaj nekdo rekel, da je potrebno iz tistega “zavetišča” usmrtiti 100 psov, zaradi bolezni starosti… , bi takoj začeli eni udrihat, kako je bilo do sedaj lepo poskrbljeno za njih sedaj pa….

Ker pa po mnenju nekarerih, država (to smo mi vsi) ali občina mora skrbet, za vsa taka vprašanja, pa le vklopite veze in poznanstva, pa naj se sprejme, da gre 10% od osebnega dohodka za zavetišča, zdravljenje ……………. takih živali. Me res zanima koliko se jih bo še strinjalo z tem, da se pomaga .

LP

Ja država je kot kaže zadevo uredil atako, da bodo psi ostali pri Mileni. Tja pa bodo hodili študenti in profesorji iz vet. fakultete. Izvajali naj bi kastracije, sterilizacije in zdravili bolne pse. Kdo pa oddajal pse? Sam se s predlogom ne strinjam, ker pomeni, da se bo agonija vlekla naprej.

Berem in berem in ne morev verjeti očem. Draga Sonja, če ste delali v prejšnem Ljubljanskem društvu in ste bili razočarani nad nji, naj vam povem, da ne le vi, ampak mnogi, tudi jaz. In jaz sem danes članica Društva za zaščito živali Ljubljana. Skrajno nesramno se mi zdi, da vse težave preteklega društva, morebitne goljufije ( ki jih niso nikoli našli niti zadolženi zato ne) pripisujete društvu ki deluje sedaj. Tudi sistem delovanja društva ki ste ga opisali (pokličeš društvo, tam povejo da moraš za žival poskrbeti sam, plačati sam veterino..) so neresnične in s tem tudi škodljive za vse živlai, ki bi lahko dobile našo pomoč, pa se zaradi vas raje ne bodo obrnili na nas. Pri nas seveda prosimo, d naj poskrbijo za žival, saj ji je v urejenih pogojih v krogu družine neprimerno bolje kot v boksu katerekoli klinike, kamor žival namestimo če je najditelj ne more obdržati. Stroške veterinarske oskrbe nam krije mestna občina Ljubljana( borili smo se dolgo, predevsem zaradi slabih izkušenj z prejšnim društvom, tistim, v katerem ste bili vi) In potem nadalje, ni pomembno za koliko živali je poskrbel kdorkoli izmed vas, četudi le za eno in to popolnoma predano je storil toliko kot vi ali jaz. Prav v tem je bistvena razlika med prejšnim društvom in sedanjim. Iskreni ljudje, s srcem pripravljenoi dati to kar lahko, brez očitkov kdo koliko in kdaj. Ne boste verjeli da gre. za nami sta dve uspešni leti, skozi kateri smo uspeli poskrbeti za več kot 2500 živali. In nihče med nami ni postal Milena Močivnik, še zdaleč ne. No da ne bo ugibanj, lani smo evtanizirali 9 psov, predlanskim 6, ostali so še vedno živi in zdravi. Slike v novicah so vsak teden in vsaka žival skoraj pride enkrat na vrsto, brez da bi kogarkoli kdorkoli prosil. Zatorej draga Sonaj svojo zagrenjeno izkušnjo iz društva delite tako, d ase bo vedelo za katero društvo gre in kdaj, kajti pri nas se kaj tekega gotovo ni nikoli zgodilo in se nikoli ne bo, Mi smo prijatelji, družijo nas živali, ni nam pa vedno laepo, to je pa čisto res…
No pa še Močivnikova. Dejstvo ostaja, da je Milena duševni bolnik. Kdo je temu kriv in zakaj, verjemite mi da ne živali in ne država, sicer bi bila edini duševni bollnik v Sloveniji. Duševne bolezni se razvijajo drugače in vsakdo izmed nas je v končni fazi lahko potencilani kandidat ( lahko izbruhne zaradi borelije)da postane duševni bolnik. Država bi morala že zdavnaj ukrepati, res je, vendar ni? Zakaj? Ker se bojijo javnosti,ker vedo, da ko bo zavetišče do zadnje pikice odprto javnosti, ko bodo videli ljudje grozote skrite za ograjo, d abo hudo. Hudo bo zato, ker so živlai ki bivajo tam prav tako vedenjsko spremenjene in da jim bo težko najti nove domove. kako lahko pomagate? Tako da se odločite zavestno, da boste sprejeli psa, ki bo nekaj časa spal stoje, potem nekaj na visokem( ker se booji da ga bo kdo napadel), da boste ob vsakem hranjenju z njim doživljli stres hranjenja, ko ne bo upal jesti, ptem pa sebo iz nenada zagnal v hrano in z polnim gobcem tekel na varno, kjer bo grižljj pogoltnil, da se bo vse življenje bal drugih psov, predvsem večjih skupin živali…ne bom več naštevala. Tako lahko pomagate, da v svoje srce vzamete enega takega reveža in mu nudite dom. Jaz bom gotovoto storila to takoj, ko bodo mileni pse odvzeli.Eden bo pri meni našel varen pristan. milena psov ne oddaja, vedno najde razlog zakaj ne. Eden od razlogov je tudi to, da je psom pri njej lepše kot kjerkoli drugje. jaz pa vam povem, ko ravno razglabljate o verigah, da je psom na verigi, ki ima svojo skledo z vodo, obrok sveže hrane in vsaj občasen sprehod 1000 krat lepše kot psom pri mileni. Zaboga ljudje dajte dojet, da živali ko pridejo noter šele začnejo propadati. Od osemdestih živali, ki jih mesečno sprejmemo je vsak mesec le eden do največ dva poškodovana psa. Psi se poškodujejo pri njej, oslepijo, umirajo zaradi raka na seskih, srčni bolniki ne dobivajo zdravil… Živalim se kalvarija ko pridejo tja šele začne…Mnogi psi tam imajo lastnike, ki so bili tudi pri m

eva zelo lepo si to napisala. Jaz pa imam malo bolj čudno vprašanje. Kaj bi društvo storilo, če bi vedelo, za čisto majhnega medvedka, ki ga je zapustila mama.
Živalsi vrt ga ne sprejme. Kaj storit.

LP

Okoli medveda smo se v zadnjem času veliko pogovarjali in tudi nekaj storili. dejstvo je, da medveda živalski vrt ne bo sprejel, ker jih je preveč in potemb ijih imeli čez noč 20. Medved je divja žival, ki je lahko človeku nevarna.Ker je v našo deželo med vojno pribežalo veliko medvedov iz J se je njihovo število nevarno povečalo in seveda so začeli živeti in bivati v naši bližini, kar je lahko nevarno. Če gre konkretno za medveda, ki so ga navadili nahrano naj vam povem, d aje velika napaka, d anajprej iščejo rešitev v odstrelu. Govorila sem z predstavnikom društva za odpravo lova,ki mi je povedal, da se da živali tako kot udomačiti tudi oddomačiti, za kar pa je potreben čas in seveda dovoljenje države. omenjenega gospoda smo toplo priporočili pri reševanju tega medveda.Kar tako medvedi v naši bližini pač ne bodo mogli živet, to je dejstvo, potrebno bi bilo pogledati v katerih državah so potrebe po medvedih izražene, vendar moram povedati ,da je bilo nekaj medvedov že izseljenih. v Franciji so končali pod streli divjih lovcev, zaradi katerih so tako ali tako v prvivrsti tam izumrli, Italijanska medvedka pa je sklenila da se vrne k nam, in je tako nesrečno padla pod streli lovca tik pred mejo. Ja medveni so problem, velik problem, ki ga vsekakor ne bi smeli reševati s streli. dejstvo pa je, d abo morala končne odločitve o tem dati stroka. Mi lahko le bedimo nad njimi in jih opominjamo da so še druge metode. žal pa je v Sloveniji tako, d avse kar se dogaja na področju žiblai buri duhove dva do tri tedne, potem pa ljudje enostavno pozabijo ( no saj ne samo kar se živlai tiče , na splošno smo bolj pozabljivi) Problemov z medvedi, tudi takimi, ki živijo v ujetništvu je kar nekaj, oddomačevanja se ni lotil še nihče, vprašanje pa je tudi koliko je še prostora v naših gozdovih za to prečudovito žival. Če bomo hoteli da se kaj spremeni bomo morali pritiskati na državo, d abo začela raz,mišljati v katero smer bomo šli, za to pa je poteben pritisk javnosti, kajti medvedi so s svojimi prošnjami bolj neuspešni in jih kar za vedno utišajo. poteza bo torej na nas..

Morda sem površno prebrala ali pa mislila preveč na medvede s katerimi se že ukvarjamo. očitno gre še za en primer, ki ga ne poznam. Prosim d ami poveste kaj več, d abom lažje našla rešitev. Ali potrebuje pomoč pri hranjenju,je že samostojen, v katerem koncu Slovenije živi..

Ker sem kar “globoko” v poslu z divjadjo, sem z gornjimi navedbami seznanjen. In kar se tiče zadnjih dovoljen za odstrel medvedov, so bila po mojem mnenju izdana popolnoma upravičeno. Da bi imel medveda za “hišnega” ljubljenčka, si lahko predstavljajo le ljudje, ki nimajo pojma, kaj ta žival naredi v igri.
Vprašal pa sem zaradi tega, ker je pred dnevi zaradi ljudi mlada medvedka zapustila mladičke še slepe. Danes sem izvedel, da so zaradi podhladitve umrli. Imela je štiri, kar je velika radkost.
Ker sem prekasno zvedel za to situacijo, nisem mogel nič naredit. Saj drugega tudi nebi mogel, kod, da za enega skrbim, do njegove teže cca. 50Kg. V tem času, pa bi mu poskušal kako najti novo domovanje.
Sedaj so seznanjeni, da če pride, do takega primera, da me obvestijo.
Vprašal, pa sem zaradi tega, če bi se tak primer zgodil, da bi vedel na koga se obrnit. Saj takrat ni časa mesec za prenišljevanje. Le cca. štiri dni.
LP

Sonia!
Ne, ne bom prva, ki bi mi pomagali. Sem že poklicala, brez skrbi, in toliko časa težila, da so šli pogledat psa. Mogoče je to edinstven primer, vendar bodo počasi začeli dobivati vedno več in več klicem. Mogoče se bo tudi zato kaj premaknilo! Upamo lahko!
Dvojnica MM pa ne mislim postati.

Koliko od vas, ki tako veselo blatite in spletkarite s tem, kar ste nekje prebrali, vas je dejansko obiskalo Milenino zavetisce in se na lastne oci prepricalo kaksno je stanje tam?? Vprasanje ni namenjeno clanom drustev, ki so tako ali tako z diskreditiranjem pricela. Ljudje prosim vas, ne obsojajte, ker ste nekje nekaj slisali, pojdite in se prepricajte sami. Odsli boste z drugacnimi obcutki…

To pa ni res! Pred letom ali dvema sem našla 4 dvomesečne mladičke, ki jih je nekdo zavrgel. Poklicali smo Društvo in v tednu dni oz. še prej so prišli, jih odpeljali v Grosuplje na neko kliniko, kjer imajo se mi zdi nekaj takega kot prehodni dom, jih cepili, dali injekcije proti notranjim zajedavcem, poštimali in oddali.

Oglejte si prosim forum na http://www.mojpes.com/forum (čka vas 24 strani gradiva, vmes so tudi slike). Boste videli spletkarjenje, lepo vas prosim!. Objavljene so slike psov, ki so prišli od Milene. Objavili so samo tiste slike psov za katere se lahko sami prepričate, da zagotovo prihajajo od Milene. Toliko o spletkarjenju.

Za ta sindrom slišim prvič, vendar pa sem po tvojem nasvetu veliko izbrskala! Resnično Milena popolnoma ustreza opisu!

tukaj pa so na temo zbrane povezave!

Who are the abusers?
Anyone can be an abuser, even a rescuer. Some people start out being rescuers and become what is called a “collector”. A collector has dozens of animals, usually of many different species. Collectors do not get a lot of respect from Law Enforcement or larger humane societies. Some collectors can afford to keep and maintain all of their animals, and have time to spend with them. Just because a person is a collector doesn’t mean they are mistreating their animals. Not all collectors start out as rescuers. Some people are just uneducated. Some people simply don’t see ribs showing as a bad thing. Some don’t even notice the ribs showing.

(ta povezava je grozna)

Nekaj je gotovo: če bi jo sodišče priznalo za prištevno, bi v ZDA Močivnikovo zaprli!

Pa še tale zanimiv povzetek tega, kdo je animal collector in kako deluje:

ANIMAL COLLECTOR CHARACTERISTICS:

An apparent need to have many animals, and usually many inanimate objects as well: an addiction to clutter

Intelligence and communication skills: combined with a shrewd ability to attract sympathy for themselves, no matter how abused their animals may be. Enablers who fund collectors’ efforts are also common.

A stubborn refusal to part with any of their animals, either through adoption of relatively healthy animals or euthanasia of sick ones. Sometimes, they even keep the dead ones.

A clandestine lifestyle – there is often a stark contrast between the collector’s public persona and his/her private life. Though they are sometimes found in cities, isolated rerual areas better afford the isolation collectors seek.

A tendency to deny reality – they insist that ill animals are healthy; that those confined for long periods in small cages or kennels are comfortable; that overcrowding does not subject animals to severe stress and related diseases; etc.

Recidivism – Unless expert psychiatric care is obtained, collectors almost invariably return to old ways, even if convicted of cruelty to animals.

Claims of special knowledge or skills – Animal collectors often maintain that they – and only they – can cure their animals medical problems through secret or special remedies.

Source: New York State Humane Association; Randy Lockwood

Spoštovana Oxanna!
Če si že obiskala Mileno in si bila z videnim zadovoljna, potem dvomim, da si bila pri pravi Mileni. In ko podajaš takšne izjava, te prosim, da to še malo argumentiraš. In prosim te opiši s kakšnimi občutki si ti odšla od tam? LP Harry.

Glede tistih par slikic- mucka, ki prav zdaj lezi v mojem narocju ima prav taksno ocko, kot tisti kuza, pa ni prisla iz nobenega zavetisca, ampak se je pritepla k hisi…Drugo, posedujem videokaseto in pa cel film originalnih fotografij ( ne pa kopijo iz kaksnega casopisa, kot jo vi prodajate na forumu), narejenih prvi teden v januarju… Ne mi vsiljevat kopij od kopij in zgodbic, ki se prenasajo iz ust v usta…

Spet podtikanja in laži.

Edine kopije so snapshoti spletne strani Milene (2x uvodni sliki (Polonca in Bučko)kot dokazilo, da pes prihaja od tam) in Tierhilfe Sueden (slika o beaglu, ki je brez očesa). Vse slike so originali in so v lasti društva tudi negativi. Namerno psi niso slikani z digitalnimi aparati, ker je bilo pričakovano, da bodo prišli na dan tudi taki očitki. Ali ste lahko bolj natančni, katere slike naj bi bile že v reviji in v kateri reviji? Pa še to: ali niso morda v revijah objavili slik, ki jih je posredovalo društvo? Nekaterih res nima smisla pregovarjati, ker bodo vedno našli očitek.
Pa naj rečem takole: Bučko (rjavi dobreman – Milena pravi, da je nemški ptičar) se zdravi na kliniki v Grosupljem. Vzemite si čas in ga obiščite. Namenite mu nekaj minut družbe in potrpljenja. Boste naredili dobro delo, pa še “dokaz” si boste ogledali v originalu.

Aha, sedajle sem se spomnil, da verjetno mislite na spletno stran DZZŽ. Slike objavljene na njihovi strani so iz prijave. Prav tako velja za Mag (se mi zdi, da sme jih videl tam). Če se hočete prepričati o avtentičnosti, si pridite ogledati negative. Jaz sem drugače govoril o slikah na forumu http://www.mojpes.com/forum

No sem šel pogledat, katere slike ima objavljene Društvo za zaščito živali. Gre za iste slike, kot so na forumu revije Moj Pes. Če ste te slike videli tudi v kateri reviji, primerjajte datume objav slik in datum izida revije! Datuma na forumu ni mogoče poneveriti in se zapiše samodejno, torej mu lahko zaupate.