Resnica o Mileni Močivnik?
SR,
sem klicala na policijo, nič, dokler se ti kaj zares ne zgodi, sem klicala na Lovsko zvezo Slovenije, niso hoteli nič slišati o tem (mimogrede lastnik je bil lovec).
Edino to so mi povedali na policiji, da je pes zdaj moj, ker se lastnik ni javil pozivom v 8-ih dneh. Torej sem postala “Milena”, lastnica psa, ki sem mu hotela samo pomagati, nisem pa ga hotela imeti!!!
In od tistega trenutka dalje sem bila odgovorna zanj. Na Kinološki zvezi Slovenije so mi rekli, da pri njih lahko dvignem rodovnik, na katerem bom vpisana kot lastnica.
Jaz pa psa sploh nisem hotela, jeb….
Vidite, kaj kmalu smo lahko Milene, kajti po 8-ih dneh vzdrževanja, si v primeru, če se lastnik ne javi kljub obvestilom po radiu… ponosni lastnik. Če pa slučajno dobiš na ta način več psov, potem postaneš Milena, z malo sreče slovenka leta, kasneje pa te vsi po vrsti pošiljajo v norišnico.
Sonia
Sonia, vse to ti verjamem in vem , da se na žalost (mogoče tudi ne) pri nas tako dela.
Le v takem slučaju, se je najbolje obrnit takoj na MNZ , saj imajo svojo stran na internetu. Lahko ti povem iz lastnih izkušenj, da so edino ministrstvo, ki E-pošto pregledujejo in redno odgovarjajo na njo. Imel sem že dva primera, ko sem se obrnil na njih in bi jih moral javno pohvalit, saj zadevo, ki jo na upravni enoti niso mogli uredit v več kot mesecu, so oni dali odgovor v eni uri in trideset minut.Njihov odgovor sem posredoval na upravno enoto, enako v elektronski obliki, ter stvar uredil drug dan.
Zelo dobro bi bilo, da imaš priče, za izjave, ki jih je podal ta človek. Nekoč se grožnje niso obravnavale. Celo, če jih je nekdo izrekal na sodišču pred sodnico , naprimer; se bova že srečala v host. Danes se grožnje po zakonu obravnavajo. In sigurno bi ta človek ostal brez orožja.
Tudi jaz kdaj butnem kakšno neumno, a ker sem lastnik orožja že veliko let, nikoli ga v nobeni izjavi ne omenjam.
LP
Jaz pa sem ravno sedaj dobila tole sporočilo:
Pozdravljeni,
>
> isce se dom za dobermana – rdece barve. Kuza je bil resen iz “azila Milene
> Mocivnik”, kjer je prebil – po oceni vec kot dva in manj kot 10 mesecev.
> Bucko, kot ga klicejo, ni problematicen do ljudi, nekoliko agresiven do
> drugih psov (posledica zivljenja med 200 drugimi psi, verjetno). Pes je v
> slabem stanju, zato bo moral nov lastnik vloziti vanj precej casa in truda,
> da ga bo “postavil na noge”.
Za vse, ki še ne poznate te strani:
Preberite si temo “Kam je izginila tema Azil v Borovnici???” Vzamite si čas in preberite VSE, ne samo par prvih strani! Če pa je to preveč, predlagam, da si ogledate samo nekaj zadnjih, kjer so tudi slike…
Tukaj boste tudi dobili informacije, kam se obrniti, če želite pomagati!
Tale Milena še sebe ne more v red spravit, kako bo pa potem pse ?
Tud jaz sem slišala da tihotapi mamila -v psih (ne vem kako?) in da je sama ena velika pokvarjenka ? To da je ne zaprejo je pa zato , ker so v nečedne posle vmešani tudi “bogati in važni politiki”, ki jo tako ščitijo.
Je pa res grozno, da država ni sposobna organizirat enega pravega azila (brez Milene).
Daj ne bodite tako naivni. Kar poberite žival na cesti in potem kličite društvo (kot sem napisala, sem tam delala). Rekli vam bodo, da vas lepo prosijo, da za žival poskrbite in date oglase na radijo, v časopise. Če je žival bolna ali poškodovana, boste stroške krili sami. Ker ni azila, bo žival pri vas, dokler se ne najde njen lastnik ali novi lastnik. Če ne pa…
Bolj ali manj boste prepuščeni sebi.
Jaz osebno iz svojih izkušenj vem, da nisem dobila nikoli povrnjenih nobenih stroškov, ne za hrano, ne za obiske pri veterinarju, ne za zdravila. Tudi takrat ne, ko sem delovala v društvu.
Enkrat samkrat so mi šli na roko s tem, da so psa slikali in sliko objavili v Slovenskih novicah. Pa še to le zato, ker sem jim rekla, da bom psa primorana postaviti na cesto.
Toliko o pomoči. Pa to ni napad na društvo, je pa realnost, ker se očitno ne zavedate, da je psov in ostalih živali preveč, da bi zanje lahko poskrbelo tistih par aktivistov v društvu, ki jih v najboljših časih lahko preštejete na prste ene, mogoče celo dveh rok.
Sonia
Bolj berem, bolj vre po meni. Za božjo voljo. Kakšni smo ljudje. Kje se je izgubila odgovornost. Tudi če nimaš psa rad, pa ga daj ljudem, ki bi ga imeli. Ali pa kako drugače poskrbi za njega. Bodi ODGOVOREN! Tudi mi smo imeli psa. Pa je bil že kar star, smo ga zavestno dali stran. In ker si ga je neka družina zaželela, smo ga podarili. Drugače bi ga dali usmrtiti. Mogoče to ni bila najboljša rešitev. Ampak vsaj nismo ga zapeljali h kakšni hiši in ga tam pustili. Kar se nam je prav tako zgodilo. Nekdo je v naši bližini izpustil (iz avta, ponoči) dve psici. In se odpeljal. Kdo ve kdo. In ti dve revčki, so se zatekli k nam. In tako smo postali lastniki psičk, sestradanih, in popolnoma preplašenih. In to ne da bi hoteli. Saj smo že imeli psa. Mama je bila jezna. Jaz pa sem razmišljala, kako bi stvar uredila. Saj res, kako ukrepeti v takih trenutkih. Če samo pomisliš, dati oglas na radio, ali časopis (in skoraj zelo verjetno se ne bo nobeden javil, vsaj lastnik ne), če ostane pri hiši (pa čeprav samo za določen čas), pa nekaj za proti glistam, bolham, pa cepljenje proti steklini (ker seveda nista bili, saj tako je izgledalo), in to krat dva – pa so stroški, pa hrana … Seveda pa vedno ostane Milena.
No, nazadnje se je zgodilo tako, da ene izmed psičk že tokom dneva ni bilo več, ena pa se je tudi zatekla k drugi družini (pri kateri pa je še zdaj).
Da prihajajo psi k Mileni iz klinik in vet. ambulant? Upam, da ste podatek preverili. Prosim naveduSam sem prepričan, da ste natrosili laž in hkrati pozabili omeniti malenkosti, da psi niso niti ločeni po spolih in se veselo razmnožujejo. Tista uboga psička s hudo brazgotino na hrbtu je bila skotena prav tam. Preverjeno!
Ker sem v prejšnjem prispevku ostal sredi stavka in ponesreči odposlal repliko, samo dodajam:
Upam, da imate naslove in morda še bolje poimenske sezname veterinarjev in klinik, ki so tja vozili pse. Prosim posredujte ga ustreznim službam, ker so ravnali napak. Če pa so to nepreverjene govorice, se prosim popravite.
Hvala
Da ne boste mislili, da se samo kritizira in se ne išče rešitve, vam povem, da se za skupno akcijo dogovarjajo VURS, DZZŽ Ljubljan, DPMŽ Trbovlje, …. Več si lahko preberete na http://www.mojpes.com/forum Tam debata teče že zelo dolgo. Med drugim lahko najdete tudi dopis DZZŽ VURS o njihovem predlogu reševanja.
Res je ne gre za azil. To je tipičen primer animal collector-ja. Vam pojem ni znan? Pojdite na http://www.google.com in pod iskalno geslo vpišite “animal collector abuse”. Boste zelo presenečeni nad prebranim in najdenim!
Nisi postala Milena. Ti si se trudila najti lastnika. Lep primer je zgodba o dobermanu, ki so ga na Milenini spletni strani označili za nemškega ptičarja. Kuža je rodovniški in ima tetovirano številko. Kot pravijo na spletni strani, so vsaj dva meseca iskali lastnike. Brez uspeha.
No kuža je sedaj zunaj in informacija o vzreditelju je bila na voljo v 10 minutah. Samo en klic je bil potreben na KZS in zadeve so se uredile! Kakšne “oskrbe” je bil deležen teh nekaj mesecev pri Mileni, pa si lahko ogledate sami na forumu revije Moj Pes.
Te očitke naprti odgovornim, da ni azila in ne društvu. Če si se odločila pomagati, sklepam, da iz dobrega srca, si verjetno pripravljena tudi nekaj denarja žrtvovati za žival. S tem, da si plačala veterinarja, si pomagala psu in društvu. Ali se nisi počutila dobro in bila vsaj malce ponosna na svoje dejanje?
Če že naštevaš očitke društvu, omeni še, kako se financirajo. Pa da jim ga. Vika zelo “pomaga” pri azilu, …. Povej tudi, koliko živali so aktivisti sami posvojoili in pa njihovi svojci. Slika ni črnobela in je prav, da se pove vse.
Predno si dokončno oblikujete mnenje o ga. Mileni in komurkoli povezanim s tem problemo, priporočam naslednje branje:
če nimate veliko časa in potrpljenja bo dovolj že ta prispevek:
http://www.goerie.com/humanesociety/html/animal_collectors.html
za bolj poglobljeno študijo pa še nekaj povezav:
http://www.metroactive.com/papers/metro/07.03.96/animals-9627.html
http://www.api4animals.org/doc.asp?ID=561
http://www.petplanet.com/ppc/_AALBSK6I9833/ContentSystem/article.html?CSID=8
933
http://www.animalpeoplenews.org/99/1/hoarders.html
http://www.hua.org/Bark/OkCollector.html
http://members.tripod.com/acos2/
http://www.nyshumane.org/Education/abused.pdf
http://www.angellmemorial.com/alumni_pages/alumni4.html
http://www.aldf.org/line.htm
Smrekca,
te očitke sem poskušala predstaviti na tem forumu, ne da bi začeli podpirati Mileno, ampak, da bi poskušali pripomoči k rešitvi problema.
Ja, sem se odločila pomagati, ampak, ko sem začela, sem bila srednješolka. Za vsako žival, ki sem ji hotela pomagati, sem plačevala sama, iz denarja, prisluženega s čuvanjem otrok ipd.
Res je, pomagala sem psom in društvu, sem se pa začela spraševati, sploh pa po 10 letih, ko se nič ni spremenilo, zakaj tiste živali, za katere sem prevzela skrb, niso bile deležne pomoči iz prostovoljnih prispevkov društvu?
Sicer pa se malo podrobneje seznanite z zgodovino društva, pa boste videli, da je bilo kar nekajkrat ukinjeno in potem na novo ustanovljeno. Ravno zaradi stvari, ki sem jih opisala zgoraj.
pisala si: “Če že naštevaš očitke društvu, omeni še, kako se financirajo. Pa da jim ga. Vika zelo “pomaga” pri azilu, …. Povej tudi, koliko živali so aktivisti sami posvojoili in pa njihovi svojci. Slika ni črnobela in je prav, da se pove vse.”
Financirajo se s prostovoljnimi prispevki občanov. Iz njih pa predvsem pokrivajo stroške za svoje delovanje, ker je za vse ostalo denarja premalo. Tudi za živali. Aktivisti vem, da so posvojili precej živali, njihovi svojci tudi. Pa tudi jaz in moji svojci in prijatelji. Ko pa so bili naši domovi polni, tudi tistih, ki jih nismo imeli namena posvojiti, društvu nismo bili več zanimivi. Sprašuješ o Viki – če bi si prebrala celo debato, bi zasledila, da sem bila ravno jaz (mislim, da celo prva), ki je na tem forumu omenila, da je za problem in njegovo reševanje odgovorna država in občine. Zato me nikar ne napadaj, kar se tega tiče. Bila pa sem tudi ena prvih, ki se je na Viko obrnila, takrat še preko društva, in ena tistih, ki so pripravljali prvi zakon o zaščiti živali pred mučenjem.
Toliko o tem. O nekaterih slikah, ki se pojavljajo, pa ti bom povedala takole. Nekatere so mi zelo znane, pa ne samo zdaj, iz interneta, ampak iz moje raziskovalne naloge pred mnogimi leti.
Sonia
Normalno, da vam bodo v društvu rekli, da poskrbite sami za žival, ker večina društev nima azila. Sicer si pa preberite zakon (našli ga boste na mojpes.net) in sami ugotovite kdo je odgovoren za izgubljene živali. To vsekakor ni društvo ampak posamezna občina, če ne kar država. Naslednjič pokličite na svojo občino, ki vam je dolžna pomagati, društvo vam lahko zagotovi le oglas, razen, če imajo slučajno prostor še za kakšnega psa. V to pa dvomim, saj vem, da imajo nekateri člani društev (ne samo ljubljanskega, ampak vseh ostalih tudi), v svojih stanovanjih 3,4,5 psov naenkrat, na lastne stroške.
Meni se zdito čisti napad na društva. Preusmerite rajši svojo energijo v napad na odgovorne osebe, ne pa na tiste, ki se zastonj trudijo. lp
Pozdravljeni ponovno!
Zanima me pa tudi, koliko živali pa ste že sami pobrali na cesti in jim pomagali. Koliko denarja ste za to porabili in koliko časa? Ali se je vam res vse povrnilo z dobrim občutkom? Če je bila žival ena, bi še verjela, če pa jih je bilo nekaj 10, pa tisti, ki imate take izkušnje, znesek malo pomnožite in se potem oglasite, kaj mislite.
Čisto tako, da vidim, kakšne so vaše izkušnje, ker imate toliko povedati in se bojim, da večina od vas samo govori o nekakšni dobroti…
Sonia
Tanja!
Pokličite na občino. Upam, da boste prva, ki ji bodo pomagali. Naslovili vas bodo na društvo.
Sicer pa, zakaj me napadate, že ves čas govorim, da je odgovorna država, društvo pa je popolnoma brez moči. Tudi takrat, ko imajo kakšnega zagretega člana.
Pa tudi, v stanovanju brez posebnega dovoljenja ne smete imeti 5 psov. Ravno o tem govorim. Potem si sam odgovoren za posledice in si na najboljši poti, da postaneš dvojnica Milene M.
Sonia