resne težave s sinom, ne vem kako naprej?
Pozdravljeni vsi skupaj!
Ker preprosto ne vidim več izhoda, se obračam še na Vas za kakšno mnenje, nasvet, pomoč… Moja situacija je taka:
Imam tri otroke, težave pa imam predvsem z drugim sinom, ki je star 20 let. Pri svojih letih še ni naredil srednje šole, pravzaprav ni naredil niti 1. letnika, čeprav je zamenjal že 4 srednje šole! Preprosto nima volje sedeti v šoli, se učiti.. ne vem. Glede tega sem naredila že marsikaj, celo z njim sem več kot en mesec hodila v šolo in “stražila”, da ni šprical, pa je pomagalo samo kakšen mesec, potem pa spet isto. Nato smo mu omogočili, da je šel v šolo, ki je rekel, da ga zanima v drugo mesto, zaupali smo mu, da bo živel v internatu in, da bo končal šolo, vendar spet ni bilo nič iz tega. V začetku tega leta se je zopet izpisal iz 1. letnika in sedaj je cele dneve doma.
Že od 15 leta vem, da kadi travo, vendar tudi glede tega ne vem več kaj naj naredim? Redno ga vsak mesec pošiljam v zdravstveni dom, kjer (skoraj) vedno pokaže, da je negativen na vse droge. Je možno, da test ne pokaže pravilnega rezultata ali da se ga da kako ponarediti? V njegovi sobi namreč velikokrat najdem travo, zato se mi zdi čudno, da je rezultat negativen. Razen, če travo prodaja naprej, ne vem…
V obdobju od 15 do 17 leta je bil sin v nekem čudnem obdobju, ko je bil ves čas razdražljiv, nemiren, zapiral se je v sobo in nas vse nadiral.. Z njim se preprosto ni dalo komunicirati. Po pogovoru z zdravnikom in celo psihiatrom, so ugotovili, da je bil verjetno zelo depresiven, predpisali so mu tudi antidepresive, ki pa jih ni želel jemati. Pri 17 letih je spoznal punco, s katero sta še vedno skupaj in od takrat naprej se obnaša precej bolj normalno, ne zapira se več v sobo, spet se da z njim normalno pogovarjati. Mislim, da tudi njegova punca vsaj občasno kadi travo, vendar je vseeno končala gimnazijo in sedaj dela faks.. Nanj ima precej dober vpliv, vendar ji ni uspelo, da bi ga prepričala, da bi začel in končal srednjo šolo.
Naslednji problem pri sinu je, da nam že 5 let ves čas krade in to se še kar ni prenehalo! Kadar ima priložnost pobere vse kar imamo v denarnici, prodal mi je ves zlat nakit, fotoaparat… Bilo je tudi tako, da smo morali poravnati po 500€ dolgov, ki si jih je napravil zaradi trave. Tudi glede tega ne vem več kaj naj naredim? Denar skrivamo kolikor se le da.. poslala sva ga že delat, po 12 ur na gradbišče, na smetišče, želela sva mu prikazat, da si je denar treba zaslužiti pa ne kaže, da bi kaj pomagalo. Poleg pridiganja in prepovedi in nalaganja domačih opravil, ki tudi ne zaležejo…
Ker situacija z delom ni rožnata, tudi dela ni na pretek, zato je sedaj večino časa doma. Čeprav so vsaj odnosi boljši kot pred leti, ne vem kaj naj naredim glede trave in kraje denarja?
Kako ga spametovat, da se bo zavedal, da kar ravna ni prav? Nočem, da še bolj zabluzi.. želim, da bi nekoč naredil srednjo šolo in si denar služil na pošten način. K sreči je posredi “samo” trava in ne še kaj hujšega, vendar je že to naredilo dovolj škode. Počutim se, kot da sem najslabša mama na svetu. Vedno sem otrokom nudila vse, jim omogočila da so imeli vse, vendar sedaj vidim, da sem verjetno tukaj naredila napako…
Prosim za kakšen nasvet, kaj lahko naredim, da preprečim, da bi sin kadil ali prodajal travo? Da bi nehal krasti denar? Da bi končno naredil šolo?
Upam, da ste me razumeli…
Lepo vas pozdravljam.
Obupana mamica
Pozdravljeni,
tole pa verjetno ni samo travca. Urin vam pa goljufa.V steklenički ima urin od nekoga drugega.Naj da urin pred vami, pa ga vi odnesite v ZD. Vem da to na veliko delajo.Če je na drogi , pa magar samo na travi bi vi kot mamaa to sigurno prepoznala, saj se že po obnašanju pozna. Da bi vam zaradi trave vso zlatnino pokredel se mi zdi skoraj nemogoče, pa še če so testi čisti???
Veliko sreče vam želim
Pozdravljeni obupana66,
verjetno se veliko staršev znajde v podobni situaciji, ko ne vejo, kako naprej in so mladostniki tisti, ki imajo v družini moč in postavljajo pravila in ne obratno, kot bi moralo biti. Eden izmed programov Društva Projekt Človek je tudi Program za otroke in mladostnike, kjer delamo ravno s tako populacijo. Delo je seveda zelo procesno in se dotaknemo marsikatere teme, ki ste jih vi že omenili – postavljanje mej, predajanje odgovornosti mladostniku. Zelo pomembna je tudi družinska dinamika, zato pri nas sodelujejo vsi družinski člani – tako mladostnik kot tudi vi starši.
Glede problematike, ki ste jo napisali, pa bi vam svetovala, da razmislite, zakaj mladostniku že 5 let dopuščate, da uveljavlja svoja pravila v vašem domu? Domnevam, da mej tudi v otroštvu ni bilo dosti, kajne? Pa ne me narobe razumet, da kažem s prstom na vas in da ste slaba mama, kot ste že omenili, da se počutite. Za naprej se mi zdi pomembno, da jasno definirate, kaj dopustite v domu, ki ga vi financirate in za katerega vi skrbite in z možem jasno in usklajeno postavite meje.
Za nadaljnja vprašanja pa nas lahko tudi pokličete na številki 01/ 4251214 ali 051/ 642 074. Lahko se pogovorimo po telefonu,lahko pa se tudi dogovorimo za neobvezen pogovor v naših prostorih.
Pa veliko moči vam želim,
odgovarjala Špela
Hvala za vaš odziv.
Jaz srčno upam, da je “samo” trava, sicer za tisti čas, ko se je zapiral vase ne morem zagotovo trditi, sedaj pa recimo da verjamem, da je “samo” to. Testirat se gre vsakič direktno v zdravstveni dom in tam naredi testiranje ob navzočnosti mene in zdravnice. Tudi seveda prepoznam kadar je kadil, saj je takrat večino časa prespal… Tega je zdaj manj, saj pravim, da se je glede obnašanja precej spremenil, še vedno pa me moti to, da se ne zaveda tega, da mora narediti nekaj iz sebe, da ne more cele dneve samo uživati in nič koristnega početi. Sumim, da morda travo prodaja naprej, vendar ne vem kako naj to ugotovim? Še vedno mu ne zaupam povsem…
Skupaj smo hodili že na UP, hodil je tudi na pogovore v zdravstveni dom k zdravnici, ki se ukvarja z drogami. Mislim, da nikjer ni nič pomagalo. Vse so mi rekle, da je sin zelo inteligenten, da se vsega zaveda, da dobro razmišlja… Se strinjam, da je pameten in bi bil lahko veliko sposoben narediti iz sebe, vendar očitno laže, da še sebi verjame. Tudi ko sem sama govorila z njim se je vsega zavedal, npr. da mora hoditi v šolo (še takrat ko je hodil), čez par dni je pa na vse to pozabil. Njegov odgovor je to, da se zaveda, da ne dela prav, ampak si ne more pomagati??
Se strinjam z Vami, da mej ne zdaj ne v otroštvu ni imel veliko. Še sedaj delam iste napake kot takrat. Ko mu nekaj naročim, skoraj vedno kadar tega ne naredi, naredim jaz namesto njega, ker se nočem kregat. Ni čudno, da potem ve, da karkoli bo naredil, ne bo nobenih posledic. Vem, da je to moja napaka, ampak kako naj to po toliko letih spremenim?? Mislim, da preprosto nima spoštovanja do mene, do mojih zahtev… Kaj konkretno naj bi naredila, npr. ko mi ukrade denar? Da mu normalno razložim, ne pomaga dosti časa, naj ga pretepem, vržem iz hiše? Ne vem…
Kako doseči, da se bo začel zavedati, da mora začeti iskati delo, ki ga bo brez šole itak težko dobil? Kako ga naučiti odgovornosti? Četudi se normalno obnaša in se z nami razume, tudi če ne kadi trave in ne jemlje nobene droge, mi gre na živce to, da pri svojih 20 letih ne razume, da mora hoditi v šolo ali službo, da je cele dneve frej in brez obveznosti.
Pozdravljena,
za začetek imejte denar pospravljen, tako , da niti ne bo imel prilike ga vzeti. Imejte npr. eno omaro pod ključem , ključ pa vedno pri sebi. Le tako ga vam ne bo mogel vzeti. Vem , da so nekateri starši krajo prijavili tudi policiji, pa so potem imeli mir, čeprav je res , da bo potem dobil še kazen iz sodišča.
l.p.
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE, TER STARŠE, Ljubljana
pomagajo, ker so zaposleni psihologi.
Čisto slučajno sem prišla na to stran in po prebiranju teme avtorice ugotavljam, da je vzrok sinovega vedenja ravno v avtorici sami. Žal, ampak mislim da res…
Obupana66: jaz imam sicer mlajšega sina (osnovna šola), pa vendar nikoli ne pospravljam ali pobiram za njim stvari, za katere ve, da moram opraviti sam – vztrajam toliko časa, dokler ne naredi dela do konca. In se je ža navadil, da bolje da naredi čim prej in bo imel mir.
Sprašuješ kako skriti denar??? Če ne moreš nadzorovati svoje denarnice, si kupi sef in ga zaklepaj ali pa pokliči policijo – kot je že omenila milena 01. Sicer je to skrajni ukrep, mene bi to recimo streznilo do konca življenja.
Praviš tudi, da sin ne počne ničesar. Od česa pa živi? Kako se prehranjuje, ima oprana oblačila, ima pozimi toplo v sobi, kje se umiva? Vse to stane in vse to mu vi nudite ZASTONJ, za ležanje v brezdelju.
Jaz bi mu recimo na lep način predstavila plan dela: v zameno za hrano, pranje ipd moraš v šolo (kontroliraš prisotnost – če je treba, se zmeniš z učitelji, kontroliraš ocene ipd)! Pospravi vse vredne stvari, da ne bo mogel nič več prodati (sicer v upanju, da ne bo potem kradel drugim). Zadeva je šla po moje pri vas že precej daleč, saj je star že 20 let – pravijo pa, da se otroka vzgaja v prvih 3 letih življenja… Seveda skupaj z odvajanje od trave ne bo šlo, saj je ta verjetno povod za vse skupaj.
Razmišljam kako bi bilo, če bi bila jaz v mojih 20 letih v taki situaciji (zdaj sem že čez 35) – mene bi moji starši stresli iz hlač, ne bi imela za burek po domače rečeno. So mi pa tudi nudili nadpovprečno veliko stvari in bi tudi lahko kdaj posegla po kakših substancah (recimo iz dolgčasa), ampak mi tudi na pamet ni padlo. Seveda pa je poleg vzgoje zelo pomembna tudi družba in pri tej tvoj sin pač ni imel veliko sreče…
TI moraš biti odločna in vedeti, kaj želiš doseči. S tvojo potuho sin pač ležerno živi, vam ostalim se pa meša.
Želim ti vse dobro!
Pozdravljena mamica s šifro “Obupana66”,
Kot socialna delavka, ki sem najmanj štiri leta delala na področju odvisnosti v različnih organizacijah (neformalno pa še mnogo dlje), bi vam rekla naslednje:
Iz vašega pisma mi je ostalo predvsem to, da je vaš sin star 20 let in ni še končal (pravzaprav niti začel) srednje šole, ter seveda vaša želja, da bi jo dokončal. V povezavi s skoraj že dejstvom, da kadi redno (vsaj) marihuano, posledica česar so tudi že večje kraje, nakita ipd. se bojim, da gre vaše ramišljanje trenutno v malce napačno smer.
1. Čas za srednjo šolo je že potekel, pravzaprav je že čas za najmanj 2.letnik fakultete. V tem času sin ni pokazal prav nič motivacije za zaključek šolanja. Čemu torej vztrajati, da bi zaključil šolo, če mu je le-ta ta trenutek Španska vas? Ne razumite me narobe (sama imam dve dodiplomski in eno podiplomsko izobrazbo), ampak v največ primerih tisti, ki so res motivirani opraviti šolanje, ki s ga v rednem času zamudili, le-tega opravijo ob DELU! Sama sem dva študija opravila ob redni službi, zato vem o čem govorim.
2. Če fant živi pod vašo streho, ko je že polnoleten, potem naj živi pod vašimi pravili! Najbrž ga ne nameravate (po možnosti skupaj z njegovo punco) “sponorirati” celo življenje? Prostovoljno in “neprostovoljno”. S tem mislim na škodo, ki vam jo povzroča s krajami, ko si vzame to, česar mu ne date prostovoljno in vam pri tem povzroči še materialno in emocionalno škodo!
3. Droga; sama ste našla že dovolj trdne dokaze za to, da vaš sin poseduje marihuano. Testiranja so tu torej brezpredmetna. Še posebej zato, ker vsi odvisniki poznajo 101 način kako prikazati urin pozitiven. Od mešanja različnih sredstev vanj, do drugih bolj “perverznih” načinov, ki jih na tem mestu ne bi razlagala. Kraje predmetov doma so zelo tipične za tiste, ki imajo težave z odvisnostjo, in pa zanesite se na svojo materinsko intuicijo, če tudi vas z “dokazi,” med katere sodi “pozitiven urin”, prepričuje drugače. Sama sem mnenja, da ima lahko sin tudi težave s kakšno težjo drogo, ne nujno samo marihuano. Tudi njegovo vedenje, ki ste ga opisala:razdražljiv, nemiren…ni značilno za tiste, ki kadijo marihuano. Marihuana pomirja, njen psihološki učinek je:popustitev zavor, sprostitev. Osebe pa se obnašajo ponavadi bolj “skulirano”. Vaš sin pa je imel popolnoma drugačno obnašanje.
Kakorkoli; moj nasvet je, da bi sami najbrž potrebovali malo podpore, morda v obliki kakšne skupine staršev, ki so uspešno premagali podobno težavo v družini. Društvo Projekt človek in Zavod Pelikan Karitas sta imela takšne skupine.(Tudi sama ustanavljam Društvo, kjer bom s svetovanji in terapijami pomagala staršem otrok-odvisnikov, a najbrž za kakšno skupino še nekaj časa ne bom imela dovolj ljudi.)
Kot drugo pa postanite gospodar v vaši hiši vi, in ne on! Pri odvisnikih se odnosi v družini radi obrnejo; oni s svojimi izsiljevanji zagospodarijo nad starši, nameso da bi bilo obratno. Vaša hiša-vaša pravila!
Fantu bi bilo dobro postaviti nekaj pravil, če še želi ostati pod vašo streho. Kaj se sme in kaj ne, se pogovoriti o morebitni vključitvi v zdravljenje, ali pa vsaj ragovoru s strokovnjakom iz ustrezne institucije za zdravljenje odvisnosti. Predvsem pa ga poslati DELATI! Če je v odvisnost zabredel premočno, potem dela ne bo mogel obdržati in je nujno, da bi se vključil v program zdravljenja. Če pa še nima prevelikih težav, pa bi bilo dobro, da bi si čimprej poiskal zaposlitev. Karkoli! Ne samo enkrat po 12 ur na smetišče ali gradbišče, ampak tja sližit, če mu ni bilo za šolo. Mnogi potem spoznajo kasneje, kako dobro je vendarle imeti še kašno izobrazbo in naredijo večerno šolo ob delu. Vidim, da je njegova rešilna bilka, da ni še bolj zabredel v težave bila punca. Morda bi se z njo lahko pogovorili, da ga ona motivira vsaj za pogovor s strokovnjakom, pa bo potem že on ocenil ali bi zdravljenje lahko bilo primerno zanj.
Pa veliko sreče, predvsem pa močne volje in vztrajnosti vam želim!
Klementina
Vsaka oseba je drugačna, tako tudi vsaka oseba potrebuje drugačen pristop. V tem kar ste napisali, vidim veliko podobnost z menoj, ko sem bil star 15-18 let… Meni je takrat pomagal STROG pristop , mati me je za 18. rojstni dan po nasvetu svetovalcev na Karitasu (potem se je preimenoval v zavod Pelikan) vrgla iz stanovanja (sredi zime) in zako sem se dokaj hitro odločil za komuno. Ne zato ker nebi imel kam iti, temveč je s svojim dejanjem enostavno pripomogla da sem hitreje prišel do dna in se uvidel da moram nekaj storiti ali pa bom umrl. Naj omenim še to, da sem bil takrat 1,5 leta v komuni. In sem bil potem 5 let čist. To, da sem po 5 letih zapadel nazaj, je močno povezano s stilom življenja, ki sem ga živel. Iz popolnoma “normalnega”, zdravega, produktivnega življenja sem počasi popustil in po 5 letih spet poskusil drogo in postal njen suženj, vendar je to že druga zgodba…
V glavnem, meni je pomagal strog pristop, kar pa ne pomeni da bi tudi vašemu sinu. Svetujem vam da se obrnete na nekaj organizacij ki se ukvarjajo s problematiko odvisnosti in se poskusite pogovoriti kakšen pristop naj imate do svojega sina. Ogromno je namreč odvisno od tega, kakšno otroštvo je imel, kakšne travme, itd. (verjamem in vem da ste storili vse zanj kar ste lahko in da ste ga vzgajali v najboljši veri), kljub temu pa sem mnenja da se nekje v njegovem otroštvu skriva ključ do vprašanja zakaj je takšen kot je (NE krivite sebe, kot sem že napisal, vem da ste ga vzgajali v najboljši veri in moči). Vseeno pa lahko poskusite videti če se je in kje se je zalomilo v otroštvu. Sem mnenja, da splet dogodkov in okolja pripelje človeka do tja kjer je. Glede same analize otroštva,itd. je včasih obstajal “Center za pomoč mladostnikom in staršem” ne Gotski v LJ, zdaj vem da obstaja društvo Up, kjer podrobno analizirajo celotno življenje.
Želim vam veliko sreče in upam da uspete pomagati sinu da si opomore ter vrne na pravo življensko pot.
S tem pa se popolnoma strinjam. To je res velika napaka, če mislimo, da moramo otroku nuditi vse zaradi bojazni, da bomo slabi starši. Seveda se ravno to potem zgodi, česar se bojimo.
Dobrega starša otrok spoštuje in v njem vidi nekoga na katerega se lahko zanese, kar mu daje občutek varnosti in odgovornosti, da se je sposoben samostojno soočati s svojimi izzivi, brez izsiljevanja in pomoči drog.
Pozdravljena
Kar slišite da najbolše bi bilo da je denar pospravljen oz. skrit…Kaj bi jaz naredil če bi moj otrok to delal pri 20. letih ? Zberem vse njegove reči in ga postajim pred hišo naj se sam znajde saj je dovolj star..sploh nebi več podpiral njegove lenobe saj ima svoj denar če prodaja travo a ne ? Če oseba ni sposobna narediti šolo do vsaj 20 let je pomoje sploh nebo naredla pa četudi gre na predšolsko “2 letna”pa slej ko prej se zna zgoditi da ga bodo vredo premlatli “ker sem prebral da krade” Veliko sreče za vnaprej
Ni tako preprosto otroka postaviti na cesto. Ja, da veš da bo uspešno, nemalokrat pa ni. Zapade še v slabšo družbo, vedno imajo kje prespati in še hujše droge so potem, pridejo tudi kraje. Potem ti pa nekega dne potrka policija na vrata, da moraš na policijsko po otroka. Sodbe, zapori, uničeno življenje tudi ostalih družibnskih članov. Sramota za brate in sestre, njihova izoliranost od družbe zaradi vseh teh dogodkov. Ni vedno rešitev da jih naženeš od doma, včasih je celo slabše.
Krivi smo vsi, ko gledamo stran, ko se to dogaja drugim.
Pozdravljeni , strinjam se z gospo ,ki pravi da je tezko otroka postavit na cesto.
Tisti ,ki nimajo izkusenj z zlorabo drog nemorejo vedeti kako je ..zelis namrec narediti vse ,da tvoj otrok nebi odsel od doma nudis mu vse ,da bi ostal doma ,kjer je varen.
Sama sem poskusila vse ,ker je hcerka zlorabljala razlicne droge ,pustila solo .. enostavno sem jo postavila pred vrata oz.ji dala pogoj pod vplivom drog nima vstopa v dom s tem sem ji naredila kaj sem lahko najslabse ,ker je se huje zabredla jaz pa sem prejokala dneve ko se ni oglasala na tel. ,ko sem jo nasla sem jo spravila v auto in odpeljala domov in je vec ne pustim od doma, pri njej se je zacelo ko je spoznala fanta ,ki je odvisen in jo je potegnil v ta krog ,da je zacela redno kaditi marihuano,skank,hasis..ob tem je snifala speed,kokain in bogve kaj se..poskusili smo marsikaj tudi ,da smo dali prijavo na policijo,csd obiskovali drustva za pomoc odvisnikom nic ni pomagalo dokler se oseba sama ne zave ,da ima tezave in ne zeli sama pomoci.
Resnicno mi je zal ,da v Sloveniji ne obstajajo ustanove ,ki bi pomagale otrokom kateri ne zelijo zdravljenja oz.ne priznajo svojih tezav ceprav so ocitne.