Najdi forum

ima še kdo tukaj mogoče tak problem,da se ne upa resno vezati??? Jaz sem namreč tak primerek.enostavno ne upam stopiti v resno zvezo.Bojim se da bi se ne bi obneslo in bi bila preveč razočarana….
Res ne vem kaj naj…

Razočaranje, je del življenje, bolj kot ga sprejmemo kot del življenja lažje nam je in manj je razočaranj. Ljudi vedno privlači pozitivna energija, bolj ko smo pozitivni, bolj privlačimo ljudi. vsi iščejo neke luknje v sreči, vendar tega ni, ali si srečen ali pa nisi.
Vprašanje, a sedaj ti je pa lepo ko nisi vezana? to je samo strah pred neznanim, ampak ravno tako ne vemo kaj bo jutri in če ne probaš ne moreš vedeti.

primož

Pozdravček!

Nič nisi napisala, koliko si stara. Sem pa gledala včeraj Dr. Phila na to temo. Zanimivo. Ker tudi sama kar ohlajam, še predno bi lahko postalo preresno. Pri meni strah pred ponovnim razočaranjem. Je pa dvorezen meč. Če se ne vržeš, kup stvari ne doživiš, boli pa manj. Razumsko mi je precej vse skupaj jasno, ko pa so vpletena čustva, pa iščem garancijo. Pa je ni. Za nič v življenju.

Je pa tolažba, da čas ublaži bolečino, da se da preživeti in živeti naprej. Verjemi. Zato se vrži in plavaj. Vsakič ti bo bolj uspevalo. Meni počasi, pa vendar.

Veliko sreče… S.

Ewy, tudi sama sem imela podoben problem. Zdaj sem v polletni vezi, prej pa sem imela nekaj avantur. Zdi se mi, da z leti vse preide, vsi strahovi….pac smo samo ljudje – simpaticni, manj simpaticni…itak pa brez problemov ni nikoli – ko si sam, bi rad bil z nekom, ko pa si vezan, se spominjas kako se ti je v casu, ko si bil se sam, dobro godilo. vse ima pluse in minuse. Koliko pa si sploh stara? Jaz sem se upala zvezati sele pri 28!:) Pa se to komaj, se je moral fant kar posteno potruditi, da je strl vse moje “fiksne ideje”.:) Res je blo smesno, ce se danes spominjam za nazaj. Le pogumno in z glavo naprej, prevec pa vseeno ni treba razmisljati!
LP

“bojim se, da se ne bi obneslo”…

v tem stavku je tvoja omejitev. ne smeš že vnaprej negativno razmišljati. Meni najljubša knjigica za dvigovanje, kadar mi ne gre vse po malsu pravi nekako tako… razmišljaj o omejitvah in postale bodo tvoje. Če boš že vnaprej razmišljala, kako se zveza ne bo obnesla, potem taki zvezi ne daš niti možnosti, da se razvije v nekaj lepega. Sprosti se, uživaj v tukaj in zdaj in se ne obremenjuj po nepotrebnem. Še tako pride hitro do zapletov. POGUM!!

stara sem, lahko bi se reklo komaj 19.mislim, da problem ni v starosti.sam včasih se sprašujem, da to ne sme večno trajati.Kot da bi se bala fantov…Upam,da me razumete, kaj milim.
Sonja, ravno to sem razmišljala.Da tisti,ki bo pravi, pri njemu ne bom imela nobenih limitov in omejitev, in se bo že sam dovolj “potrudil” da nama bo uspelo oz. da bo strl moje dvome.Do takrat pa…. pustim času čas.

Ewy……… ko se boš tako zaljubila, da te popolnoma nič na svetu več ne bo brigalo, kot samo še tisti tipček, o čem takem ne boš razmišljala. Previdnost ni nikoli odveč, le v čustvih enostavno ne obstaja. Nekaj čutiš, pa če to hočeš ali ne.

Vse analize, razmišljanja in strahovi vnaprej so kar nekako odveč…. Kaj pa lahko izgubimo? Ljubezen? Jo boš imela potem manj?

Velikokrta se na žalost da zaljubiti (pogosto prav takrat čez ušesa) tudi, ko tisti drugi še zdaleč ni pravi za nas. Ampak….. kaj naj rečem…….. to so najlepši spomini!

Live your life!

Vidiš, si že sama prišla do odgovora. Ob pravem času (fantu) se ne boš bala ničesar več.

kdor ne reskira, ne profitira.

bolje: ne napreduje.

Tezko ali ne, treba je poskusiti.

New Report

Close