Pozdravljen Primoz,
Ker si moski,te bom vprasala za nasvet, za resitev mojega problema.
Namrec sem porocena, imamo 1,5 leto starega korenjacka. Problem je v tem, ker se je po rojstvu najinega otrocka sve skupaj obrnilo na glavo. Mamica ima ocitno prevec obveznosti in dela. Ati sicer pomaga ampak se rajsi dela kar mu pase. Seveda mamica pri sebi atija obtozuje in iz tega sledec menim da so se moja custva nekoliko spremenila do atija. Kako resiti zadevo, da bomo lahko vse postorili, tako da bo ati se kaj vec pomagal in da mamica ne bo tako utrujen in puhtela od jeze in s tem se bomo ponovno lahko imeli malo bolj radi. Na zalost smo zenske take, da se kuha vse v eni glavi in ce ni vse uredu, potem sistem razpade. Torej kaj lahko moski postori za druzino?
Sicer sluzbe in dohodke imava priblizno enake.
Hvala za nasvet
Barbi

Uh, če bo pa tole brala moja žena :))))

po rojstvu otroka, v obdobju, recimo treh let, se marsikaj spremeni v odnostu med partnerjema. Ni nujno, da na slabše, ampak zagotovo se spremeni. Da pa vse ostane lepo in prav, morebiti z kakšno spremembo, ampak še vedno lepo in zaljubljeno, pa sta potrebna oba udeleženca in na koncu seveda še tretji, ki se mu ne moreta izogniti. Tako se pač življenje spremeni saj nista več sama in delata kakor vama paše, ampak je potrebno to tudi upoštevati.

Podobni problemi nastanejo v partnerstvu, kjer si je eden želel otroka drugi pa ne. In ko pride nima otrok kaj velike odgovornosti do še enega člana družine in potem misli, da je njemu še vedno vse dovoljeno. ležanje, popivanje s prijatelji, drugi del naj pa se ubada z otrokom.

Drugi primer je možen, ko niti žena niti mož nimata ne vem kako velike odgovornosti do otrok, pa ne da jih ne bi imela rada, samo pride do situacije, ko sta oba pomembna v družbi in najdeta nadomstek za otroke, in to so njuni starši, ki pa delo opravljajo z veseljem, saj so v penziji in jim večjega užitka ne bi mogli dati. Tukaj me ne narobe razumeti, da slabo delajo z otroki, ali da se jim ne posvetijo, preprosto je večji del na njunih starših. No v tem primeru imata partnerja ogromno časa, seveda zopet v primeru, da ta čas ne porabita za službe in sta na koncu zopet oba preveč utrujena.

Veš kako pravijo: Nobeno pretiravanje , ekstrem, ni zdravo.

No in preidiva na tvoje vprašanje. recimo, da si mislim,kje se problem začne. Pri sexu- spolnosti. On bi rad večkrat, ti si utrujena….

Za rešitev problema, morata biti oba zato in ga začeti tudi skupaj oba odpravljati. Z vsakim letom bo tudi lažje, starše ko bo dete, lažje bosta shajala, edino če se spet odločita za še enega. Ni problem,d a se ne bi imela bolj rada, rada se lahko imata, samo zavedati se morata, da enakega načina življenja, kot je bil pred rojstvom ne more biti več. ne govorimo o sexu, tudi to se spremeni, ampak gre še vedno lahko vse na iste tirnice. v neki meri pa se vse ostalo spremeni. Recimo,d a še vedno ostane domena kuhanja, pospravljanja in nege otroka pri ženi. Vendar je ta pomoč pogojena tudi s tem, kako rad ima otroka mož. Ali se rad igra z njim, je rad v njegovi bližini, koliko mu pomeni, da ga tudi on vzgaja? S temi vprašanji se lahko odgovori, koliko časa si je pripravljen vzeti zanj in s tem ko prevzame varstvo, lahko veliko mirneje ti postoriš svoje opravke, ki so nujni. Kaj pa lahko ti narediš? Nikar vse pospravljati in pripravljati tako kot si včasih. Nikar se ne izgovarjaj, kako je umazano, koliko časa že nisem, kaj pa če kdo pride na obisk. Vse delo vedno počaka, ker imata otroka, je lahko to dober razlog, da se posvetita več drug drugemu in otroku, kot tistim ustaljenim ritualom hišnega pospravljanja in opravljanja del. To velja za oba. Če kdo pride na obisk in če mu kaj ni všeč, naj začne pospravljati, kako bo šele razmetano bosta videla. Lahko boš pospravljala vsakih 5 minut. Škoda živcev.
Naslednji problem so vedno pogostejši očitki drug drugemu. Zavedati se morata, da morata biti v tem obdobju še toliko bolj potrpežljiva drug do drugega, ko bi mu že rada kaj rekla, se ugrizni v jezik in reci: Dragi, bi mi lahko odnesel smeti prosim J pa se hudomušno nasmej. Vsi pogovori morajo biti malo kontrolirati, kajti pri vseh napetosti e je najlažje znesti nad najbližjega, to pa je največja napaka, ker mislimo, da morajo najbližji prenašati vse. Takrat se vsi spomnimo prisege » v d…….IN SLABEM!« namesto obtoževanja, nizek ton in beseda prosim, lepo prosim. Da ga imaš še vedno rada in on tebe, si morata vedno znova dokazovati, pa čeprav ni sexa. Kako najmanj dela imamo, če ne vskipimo za vsako reč, drug pripomoček je večni nasmeh, tretji pripomoček so trenutni objemi, stiski, in četrti so besede, pogovori. Poglej primer: otroka sta dala spat ob 8h, zaspal je ob pol devetih, mož sedi na kavču utrujen od celega dne, ti bi še rada pospravila in zlikala, pa še dala prat. Tako bo minilo zagotovo 1 ura, on bo od še večjega ležanja še bolj zaspan, ti boš hitela, da boš čimprej prišla k njemu na kavč. Ko boš končno vsa vesela,d a si toliko naredila prihitela k njemu, bo on ugasnil TV in šel v posteljo. Užaljena boš še nekaj brskala in prišla k njemu v posteljo. Po nekaj minutnih tipanj ali bi bil za stvar ali ne, in ko bi ravno lahko bosta zaslišala jok in boš spet ustala in hitela k postelji. Lahko bi bilo tudi še kako drugače, recimo on pride malo odzadaj, ti pa žal ne moreš ko moraš še vse narediti, si misliš boš potem. Takrat pa on ne bo zato. No kakorkoli že, kaj želim povedati. Ko pride otrok in s tem tudi veliko drugega dela, si je potrebno, predvsem pa si moramo znati vzeti čas zase. Nikar čakati samo večer za crkljanje, to lahko počnemo tudi čez cel dan, pa čeprav samo kakšnih 5 minut ali pa samo minutko.

Predvsem je važno, da se imamo radi v srcu, čeprav se še vedno velikokrat spičimo. Zavedaj pa se,d a je potrebno najti čimveč trenutkov, da si izkazujemo tiste male podrobnosti, ki sem jih naštel in se probata čim več pogovarjati. Moški lahko veliko postori za družino, če bo imel otroka rad in se z njim ukvarjal, da bo lahko mami postorila tiste svoje obveznosti, mami pa ne sme takrat pod nobenim pogojem skakati v vzgojo otroka. Še posebno ne govori možu, kaj naj ga obleče, kako naj ga obleče, kaj naj s seboj vzame na sprehod, kaj naj mu da za jest, kam ne sme it ……in podobno. Naj naredi moški posvoje, samo da je otrok živ in zdrav, kako pa naredi, te pa ne sme preveč brigati, ti bodi hvaležna, da imaš mir, da narediš svoje obveznosti. Ko boš vse naredila in boš vesela, saj je bil on z otrokom, pa mu zvečer naredi kakšno majhno presenečenj. Tukaj naj ti pa dela domišljija, ne bom jaz razlagal.

V takih primerih morata oba nekoliko popustiti in sprejeti težave drugih in edina zadeva, ki kaj pomaga je pogovor, samo ne obtoževanje, ampak skupno reševanje: » jaz bi raje videla, če bi, ….a miliš da bi lahko ……lepo bi te prosila , če bi……dajva si vzeti kaj časa, zase pa oba nekaj prispevajva k temu, da nama bo lepše, saj veš, da si moj ……(domišljija)

Vse pa naj bo iz srca, saj se zelo hitro ugotovi kdaj to ni.

primož

Imam podoben problem z možem, le da nimava še otrok. Poročena sva 5 let in tudi jaz sem se zaradi podobnih težav kot jih ima Barbapapa, čustveno že kar precej oddalila od moža. Zelo mi gre na živce, njegova lenoba. Živiva v hiši njegovih staršev, kjer sva si uredila mansardo. Ko prideva domov iz službe, jaz takoj hitim pripravljati kosilo, ko pospravim, že mislim, kaj bom pripravila za naslednji dan, kaj moram še v preostalih parih urah do večera postorit. Pri vsem tem mož le zloži posodo v pomivalni stroj, pred kosilom pa bere revije ali pa se usede pred TV in prebira novice. Zvečer, ko bi si lahko posvetila nekaj časa drug drugenu, pa je zopet na površju le TV ali branje časopisov. Večkrat sem mu že omenjala, da mi to ni všeč, kaj pričakujem od njega, pa ni nobene spremembe. Še najbolj jezna pa sem ob vikendih (sobotah), ko se lotim pospravljanja stanovanja in mi pri tem kaj malo pomaga. Ne bi me to toliko motilo (če bi sama pospravila), če bi se on lotil kakšnega “moškega” dela npr. zunaj. Ampak pomembno je, da je na tekočem z novicami in da ima vikend zase. On pravi, da že ne bo delal (bo že najel kakšnega privatnika, če bo potrebno kaj popraviti, itd). Tolikokrat sem mu že rekla, da OK – potem pa tudi jaz ne bom več pospravljala. In ko neke sobote res nisem pospravljala, se mu je pa čudno zdelo, pa sem mu rekla, da kakor bo on bom pa še jaz. Tudi kuhala sem rekla, da ne bom več – pa je rekel, da OK bo pa hodil v menzo ali kamor koli že (kar seveda pa nikoli ne realizira, četudi ni skuhano, kar se je zgodilo le nekajkrat. Ko pa pridejo kakšni obiski, se mu pa prav fino zdi, če kdo pohvali, da sem “v redu” gospodinja.
Torej – njemu se ne zdi čisto samoumevno, da ima on prosti čas, da nič ne dela, ko pa je umazano, pa samo opozarja, da je prašno, da je kopalnica zasvinjana. Vedno sem si zakon predstavljala kot medsebojno pomoč tudi pri delu. Rekla sem mu tudi, da naj se ne čudi, da sem hladna do njega (kar se najbolj odraža v postelji), pač nisem zadovolnja z njim. Povserm se strinja, da tudi njemu ne bi bilo všeč, če bi jaz tako delala kot on. Torej – moški lahko, ženska pa naj podpira ne samo treh, ampak vse štiri vogale hiše, ob tem pa naj bo še ljubeča in čustvena. Hvala lepa to pri meni pa ne gre.
Taja

Taja,

praviš, da se strinja,da nejemu ne bi bilo všeč. In kaj sta naredila potem?? Nimata otrok, torej to ni problem, ima mogoče težko delo, fizično in psihično. VSekakor sem mnenja, da morata v zakonu sodelovati oba, tako pri pospravljanju, kot pri drugih rečeh. Če je ženska domena pospravljanje, naj bi mož delal kaj drugega, že to, da samo poležava ni dobro za njega in njegovo zdravje, da mora biti pa z vsem na tekočem pa včasih tudi ni dobro, pravzaprav si lahko pogledaš teletekst, ki ga prebereš v pol ure in veš vse.

Poznam enega človeka, ki je vrtičkar, vendar tudi direktor. Zasluži zelo dobro in si lahko privošči zunanje delavce. Seveda v tem času, ko bi pospravljal okoli hiše toliko naredi v službi,d a mu ni problema plačati vrtnarja niti snežilke. Ponavadi sta to soseda ali znanca. Zadovoljn, da prejmeta vsak po 60.000 na mesec neobdavčenega in prideta trikrat na teden, snežilka dopoldne vrtnar popoldan ali pa tudi dopoldan kakor kdaj.

Če zaslužiš dpbro, zakaj si ne bi privoščila služkinje, ali pa drugače, če on zasluži dobro, naj ti jo on plača in bosta imela ves ljubi čas na voljo. Vendar nikar za ležanje in časopis.
Opla in gremo v naravo ali pa kam ven ali pa na šport, če še vedno ne bo želel, pojdi sama in to vsak dan, zvečer pa bodi preveč utrujena zaradi telovadbe.

Bodimo enaki in da vidimo, če se bomo še vedno enako obnašali.

Primož

Sicer ponavadi samo berem ta forum, ampak tukaj se pa moram oglasiti. Vzpodbudil me je Primožev stavek malo bolj zgoraj:
“Dragi, bi MI lahko odnesel smeti prosim…..”
Kako to misliš, da naj mu reče, če bi lahko NJEJ odnesel smeti??? Kaj niso smeti NJUNE in potem takem odnese smeti NJIMA (oz. NAMA)?????? Vse, kar je v skupnem gospodinjstvu je NAJINO!! In če mož enkrat pomije posodo ali pa jo zloži v pomivalni stroj, čeprav to ponavadi počne žena, potem ne pomije posode ŽENI, ampak jo pomije NJIMA obema!!!!

Pa lep dan,

mišek

Mišek dobro si napisal,

vendar je problem v tem, da ničesar ne naredi, jaz pa sem ji predlagal, na kakšen način naj rešuje svoj problem, saj je iz napisanega razvidno, da sam od sebe tega ne bo naredil. Se pravi, da bi ji moral svetovati, naj ga zapusti, če ne razume kaj je skupno in NAJINO. No tega ji pač nisem želel predlagati, saj vedno obstaja upanje in za to upanje se moramo potruditi, šele ko smo prepričani, da smo istrošili vse svoje ideje kako zadevo rešiti, se začnemo odločati drugače, ampak to je pa že druga zgodba.

Vendar je vedno vredno poskusiti in se potruditi.

ENO SRCE RODI STO ŽELJA.
ENO SONCE RODI STO POMLADI
TODA NE VSEH NAENKRAT

Primož