rešila pošasti – sedaj rabim pomoč
Pozdravljeni,
naj opišem svojo pošast.
Skupaj sva 12 let. Nikoli se nisva poročila. Verjetno so bili znaki, da je takšen človek, že prej, ampak sem bila za to slepa…moja krivda. Do moje nosečnosti nisva živela skupaj, saj on dela v LJ, prav tako ima tam starše, jaz v bližini Vranskega. Odločila sva se za nakup stanovanja. Ker je on finančno dobro situiran je za svojo polovico dal gotovino, jaz sem izplačala svojo s kreditom.
Moja nočna mora se je začela, ko sva začela skupaj živeti. V stanovanje se je preselil, saj sva pričakovala otroka. Tako sem kaj hitro opazila, da ni tako odsoten, ker ima “naporno” službo, ampak ima ljubico (kasneje sem ugotovila, da jih ima več). Ko sem mu prvič omenila, da ima drugo, je prvič resnično ponorel. Bila sem vse, samo človek ne. Zagrozil mi je, da v trenutku, ko se otrok rodi, da ga bo vzel, saj jaz pravice do njega nimam. Nato sem se jaz opravičila.
V času nosečnosti, ga ni bilo skoraj nič doma. Cel čas izgovori, da je pri starših prespal, ker ima naporno službo (je vodja v trgovini ), ali pa rabi čas za sebe, saj mu je vse skupaj prenaporno. Sami izgovori…
Na dan poroda, je bil na “službenem” izobraževanju. Osebno ga niti nisem hotela poklicati, da grem roditi, vendar so to storili njegovi starši. Cel ponosen se je šopiril okrog otroka, v meni pa samo neznanski strah, da jo bo odnesel.
Po porodu se je psihično nasilje samo še sunkovito stopnjevalo. Postala sem njegova tarča za sproščanje napetosti, kriva sem bila za vse težave.Končno je priznal, da ima druge. Obrazložitev: tak pač je, se zgodi. Naj poskušam razumeti. Opravičila nikoli.
Ob manjših nesporazumih je prišlo do vpitja (vse možne žaljivke), da me bo ustrelil, ubil kot kravo in vsekakor vzel mojo hčerkico. Vse v stanovanju je postalo njegovo, mojega ni bilo nič. Čeprav sem bolj kot ne, vse za gospodinjstvo in malo kupovala izključno sama. Tudi za sebe, ni on dal centa. Že darila za rojstni dan, mi je metal pod nos, češ kak on mene razvaja in da sem fina gospa. Ves ta čas sem bila tiho, se umikala. Delala kaj je želel. Izoliral me je od sorodnikov, prijateljic. Izgubila sem skoraj vse stike, ker preprosto se nisem smela pogovarjati.Zdaj vem zakaj. Nasilje se je stopnjevalo do te mere, da sem en čas, spala na tleh, nisem smela v hiši nič uporabljati, razen če je on to dovolil, ali pa recimo za malo (ker ni nič mojega – laž!).
Ko je začel najino hčerko jemati na izlete z ljubicami, mi je prekipelo. Preprosto nisem več zdržala! Povedala sem prvič sorodnici. Ta mi je odprla oči, zakaj se sploh gre. Da to ni normalno. Vendar za odhod nisem še bila pripravljena. Pred enim tednom, pa je prišlo do odločilnega trenutka.
Ker je izražal željo, da bo odšel z ljubico skupaj živeti, sem bila vsekakor spodbudna, da naj gre. Pri tem je ponorel, ker očitno se ne vidim več z njim (kdo bi razumel?!). Vpričo male me je fizično napadel, lasal in stisnil roko na vrat. Da jutrišnjega dne več ne bom dočakala. Mala se je jokala in prosila, da naj neha. Odšel je k ljubici, jaz poklicala sorodnico. V dveh urah, smo spakirali vse najnujnejše stvari in odšla sem na varno.
Podala prijavo na policiji. Dobil najprej prepoved približevanja meni in stanovanju za 24 ur, sedaj 10 dni.
Naslednji dan na CSD, oddala vlogo za določanje skrbništva, preživnine, obiskov.
Sedaj me zanima, kaj še naj storim? Pri tej stvari preprosto nisem dovolj pametna.
Obdaj se z družino, prijateljicami, z vsemi, ki ti lahko stojijo ob strani.
Ne boj se govoriti o tem, napako si naredila, zdaj si jo priznala in popravila, pojdi dalje brez
sramu ali slabih občutkov. Vsi smo zmotljivi, ni problem napaka, problem je, če je ne priznaš in
ne popraviš.
Za ločitev, delitev premoženja, stike z otrokom, VSE….najemi odvetnika, se posvetuj na vseh
mogočih koncih, beri, se izobražuj ….nikakor in pod nobenim pogojem se ne dogovarjaj z njim sama.
Naj drugi urejajo v tvojem imenu, tako bodo odpadle grožnje, izsiljevanja, goljufanja, zastraševanja.
Ne boj se stroškov, je vredno do zadnjega centa.
Stik bosta ohranila samo še preko otroka, torej še posebej pazi, da bodo te zadeve (stiki, preživnina)
natančno in dokončno določene, zapisane, overjene s pogodbo. To pa zato, ker bodo ti stiki ostali
edino njegovo “bojno polje”, kjer te lahko zafrkava in ti grozi. Torej je zelo važno, da je vse čim bolj
dorečeno in določeno in da se ti tega do črke držiš. Če se on noče, lahko zadeve pravno uveljavljaš,
saj imaš pogodbo.
Od zdaj naprej se ne dobivaj več z njim, nič ni več tako nujno, da se ne bi dalo urediti pismeno, če pa
že, se nikoli ne dobi z njim sama, vedno samo v družbi, ali na javnem mestu. Ob vsakem nasilju,
grožnjah, vpitju – takoj oditi, javiti na policijo.
In za konec – najvažnejše. Delaj na SEBI. Veliko nepredelanih stvari imaš v sebi, da si pustila tako
ravnanje s sabo, to je bolno, nenormalno. Si pa naredila prvi in najvažnejši korak, ko si končno
ugotovila, da tako ne gre in da ni prav – in si šla. Verjamem, da se boš postavila na noge in se naučila,
da si vredna boljšega življenja.
Srečno.
Pozdravljena svetlaprihodnost!
Ob vaše pismu človek težko ostane ravnodušen. Preživljali ste res hudo nasilje, a našli ste moč in se izvlekli iz njega. O tem, kako naprej, vam je lepo odgovorila in svetovala že skela. Zanima pa me ali ste se umaknili v varno hišo ali kam drugam? Če ste v varni hiši, verjamem, da boste tam dobili potrebno podporo in usmerjanje. Skupaj s svetovalko si boste zastavili cilje, katerim boste sledili in jih uresničevali. Bili ste ujeti v suženjski odnos, zato se sedaj gotovo čutite popolnoma izgubljeni glede svoje nadaljnje poti. Sčasoma si boste toliko opomogli in se ojačali, da boste imeli več trdnosti in zaupanja vase. Če niste v varni hiši, se obrnite na Društvo za nenasilno komunikacijo, SOS telefon, Žensko svetovalnico ali Zavod Emma in vam bodo tam pomagali pri vseh nadaljnjih korakih. Nekatere od teh organizacij imajo tudi skupine za samopomoč žrtvam nasilja.
Kar se tiče dela na sebi, ki ga je omenila že skela, pa vam priporočam, da se vključite v psihoterapijo.
Lepo vas pozdravljam in vam želim vse dobro,
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Pozdravljena,
hvala za odgovor. Popolnoma se zavedam, da še imam veliko dela.
Da poročam kako stvari potekajo. Počasi mu preteče prepoved približevanja. Vložila za podaljšanje. Pred dnevi sem zvedela , da je vložil začasno odredbo za stike. Kaj to pomeni? Naj dovolim?
Če si poiščem odvetnika, koliko to stane?
Imam sploh možnost, da ga obsodijo za psihično nasilje, če materialnih dokazov nimam…
Sama vprašanja, odgovorov pa nimam. Strah me je…
Spoštovana,
po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) ste upravičeni do brezplačne pravne pomoči:
“Četrti del: BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
25. člen
(brezplačna pravna pomoč)
Kolikor ni v tem zakonu drugače določeno, se za brezplačno pravno pomoč žrtvi nasilja uporablja zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
26. člen
(pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči)
(1) Do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je, ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti.
(2) Mnenje o ogroženosti osebe poda pristojni center za socialno delo.
27. člen
(obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči)
Brezplačna pravna pomoč se po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. členu tega zakona.
28. člen
(prednostno obravnavanje)
Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč obravnava prošnje, vložene po tem zakonu, prednostno.” (http://www.uradni-list.si/1/content?id=84974)
Predlagam, da na CSD čimprej zaprosite za oceno ogroženosti in potem oddate vlogo, ki jo nadete tukaj: https://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=1225.
Vaš bivši partner je vložil začasno odredbo za stike, ker očitno želi, da se to uredi čimprej. Kakšno stališče do stikov boste izrazili, je odvisno od tega, ali mislite, da bi bili stiki v škodo otroka. O stikih bo potem odločilo Sodišče.
Sprašujete glede psihičnega nasilja. Pomembno je, da ste prijavili tako psihično kot fizično nasilje. Pomembno je, da čimbolj natančno opišete dogodke, priložite morebitne dokaze (npr. SMS-je), po možnosti dobite priče. Vendar pa je v vašem primeru večletno psihično nasilje prešlo tudi v fizično in če so izrekli tudi prepoved približevanja, potem je že bilo razvidno, da je res šlo za hudo nasilje.
Srečno!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Zadnji dnevi so grozni. Vse kar je govoril se uresničuje. Hoče me uničiti.
Prepoved ni bila podaljšana, saj je moj strah neutemeljen. Prepozno sem si poiskala odvetnika.
Na centru se moji svetovalki nikamor ne mudi, 4 dni je rabila, da je njega povabila na razgovor, timskega sestanka v 2 tednih ni bilo, ocene ogroženosti tudi ne. Od nje nisem imela nobene prave pomoči.
Vse se odvija njemu v prid, igra na karto skrbnega očka, ki je tak mislil z mano končati in me zapustit, jaz pa sem podivjana bivša.
Hčerka je povedala, kaj se dogaja svetovalki. Da se oče dere na mamico, da ga ne pogreša. Ampak se vse odvija njemu v prid. Jaz pa nisem sposobna se iti tako umazanih iger.
Z živci sem na koncu…
Oj. ne obupaj, ne odnehaj….vedno je težko in on zdaj strelja z vsemi topovi, da te zlomi, to mu
je končni cilj….te kaznovati, ker si si drznila oditi….mu boš pustila?
Naj te rešuje jeza, bodi jezna, bodi besna, bodi res “podivjana bivša”, ki se še kako bori zase in za svoje
pravice.
Nujno si dobi pomoč, če je tvoj odvetnik premlačen ali premalo odločen, si najdi drugega, išči borbenost
in zagnanost, tudi taki so, brez skrbi.
S CSD imam jaz tudi slabe izkušnje, vendar se zavedaj nečesa – oni so tam ZATE in ne ti za njih, če ne
dobiš pričakovanih (in upravičenih rezultatov) UDARI PO MIZI, zahtevaj vodjo, zagrozi, da greš naprej do
ministra, če se ne zganejo….to ni “umazana igra”, to je čisto enostavna borba za svoje pravice, za stvari,
ki ti PO ZAKONU pripadajo in so tam ravno za primere, kot je tvoj. Torej jih ZAHTEVAJ.
Vem, da je težko. Vendar imaš otroka, ki naj ti daje moč.
Če rabiš pomoč ali pogovor, me lahko kontaktiraš na ZS, drugače pa še enkrat….najdi pomoč kjer koli jo
lahko dobiš….prijatelji, sorodniki, sodelavci….zdaj jo RES rabiš, izkoristi jo.
Draga Svetlaprihodnost!
Zakaj se nisi pritožila na sklep, ko mu ni bila podaljšana prepoved?? Zakaj ti na CSD ne pomagajo konkretno? Tvoj problem ni če bo CSD njega povabil na razgovor ali ne!
Pojdi na CSD in ZAHTEVAJ, da skličejo multidisciplinarni tim in ti dajo oceno ogroženosti. Dobila boš BPP in odvetnika in v nekaj dneh sodišče mora odločiti o sopdni prepovedi priblčiževanja in celo o prepustitvi stanovanja.
Vse, ampak res vse kar se še spomniš o izvajanju nasilja nad tabo, datumi niti niso pomembni, grožnje, poniževanje, žalitve, udarci, vse, vse, če imaš SMSe, še enkrat pojdi na policijo in še enkrat vse prijavi! Upam, da si bila pri zdravniku in imaš kako potrdilo, da je nad tabo izvajal nasilje.
Še enkrat preberi kar ti je napisala Skela – ZAHTEVAJ!!
Tudi sama hodim po tej poti, še nisem rešila, a gre naprej. S tem, da pa imam jaz z vsemi pozitivno izkušnjo, tako s csd kot s policijo.
Iz katerega konca pa si? Morda ti lahko še kako pomagam s kakšnim kontaktom – lahko mi pišeš na ZS.
Zdravo,
zdaj sem v kriznem centru, predvidevam da bom šla dalje v varno hišo.
Odvetnika sem si sama poiskala, ker do takrat, ko je on vložil te tožbe, csd ni naredil še nič. Imela sem upanje, da se bo pripravljen pogajati z odvetnikom, ampak ker ni malega videl (njegova zahteva), je rekel, da bo sedaj vse potekalo preko sodišča. Jaz ne nasprotujem stikom, sam dokler niso stvari razrešene, preprosto ne upam, da bi hčerko pustila samo z njim oz. niti pod nadzorom na csd. Lahko hčerko odpelje, če se srečata na csd? Kolikor razumem ima sedaj še vedno iste pravice. Torej teoretično lahko.
Vse skupaj me obremenjuje, rada bi, a bi se te stvari čim prej končale, ampak ni videti konca.
Odvetnik ni dal pritožbe, saj je vložil zahtevo za 6 mesecev prepovedi približevanja. Kar je bivšega tudi vrglo iz tira in je razočaran nad mano.
No, saj se premika, četudi je videti grozno…
Stike uvedite pod nadzorom CSD in to seveda pomeni, da otroka ne more odpeljati.
Ne razumem tistega glede pritožbe…pritožbe na kaj? Če je pa prepoved približevanja je tudi
ok, saj vse v šestih mesecih že kaj reši.
Jasno, da je bivši “razočaran”…samo ne vem, kaj to tebe sploh zanima…ti si bila tudi “razočarana”
ob grožnjah in nasilju, pa se on ni preveč sekiral, kaj? Vsak tvoj upor ga “vrže iz tira”, ker je navajen, da
se podrediš, da ubogaš, da si nemočna. Če pokažeš zobe, je majhen kot miš.
Veliko si naredila. Na varnem si, stike boš uredila, odvetnika imaš, počasi se postavljaš na noge…bravo!
Bo šlo, boš videla, nisi prva, nisi edina, to bo minilo in potem boš lahko zadihala…
Spoštovana “svetlaprihodnost”!
Kakor bo Sodišče z začasno odredbo odredilo glede stikov, tako boste ravnali. Prepovedi stikov verjetno ne boste dosegli, vendar kot pravite, k temu niti ne stremite. Lahko pa z odvetnikom poskušata doseči, da bodo stiki pod nadzorom, če se bojite za otroka. Mislim da imate argumente za to, saj je bila tudi hčerka žrtev njegovega nasilja, s tem, ko je bila priča njegovemu nasilju nad vami. Če bodo določeni stiki pod nadzorom, mož seveda ne bo smel ali mogel odpeljati otroka. Dokler pa še ni nobene odredbe Sodišča, pa ni določeno pri komu naj bi bil otrok in v tem primeru bi bilo teoretično možno, da vam v primeru stika, ne bi vrnil otroka. Podrobneje se o dilemah pogovorite s svojim odvetnikom, saj gre za pravna vprašanja.
Ali potem pravite, da je bila podaljšana prepoved približevanja? Ali se prepoved nanaša le na vas ali tudi na približevanje otroku?
Želim vam čimboljše sodelovanje s CSD, odvetnikom in s KC, tako da vam bodo vsi nadaljnji koraki čim lažji.
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Pozdravljena svetlaprihodnost.
Velikokrat se tudi zgodi, da bo grožnjah po tistem, ko žena/partnerka že odide (tako kot vi), postane naenkrat on ves prijazen in igra na čustva. Lahko se zgodi, da vam bo dejal, da jemljete očeta hčerki, da to ni dobro za otroka. Lahko bo vam začel kupovati šopke rož ipd….
Vendar vam polagam na srce, ne nasedajte. Lahko se človek nekaj časa pretvarja, celo življenje pa pač ne. In kmalu bo vse šlo po starih tirih. (govorim pa vam iz lastnih izkušenj)
Želim vam vse dobro!
Pozdravljeni,
hvala da mi stojite ob strani s svojimi nasveti.
Zadnje čase se nisem oglasila, saj se vse tako hitro odvija.
Trenutno sem še vedno v varni hiši. Ne samo da se ukvarjam z manipulacijami bivšega, ki igra žrtveno jagnje, sedaj imam tudi opravka s svetovalno delavko, ki je popolnoma nesposobna in ima sama s sabo težave .
Da malo opišem. Ženska skače iz ene skrajnosti v drugo. Po prvih stikih z bivšim, govori, da sploh ne ve kak naj spelje stike, da z njim ni vse vredu. In pred njim reče, da meni 100% vse verjame in njemu, če se zaveda da sma bili zanj sužnji. Skupaj sklenemo, da ko se bo prvič dobil z hčerko, da bo mala vse povedala, on pa se ji bo za vse opravičil. S težkim srcem je pristal na to.
Naslednji dan začne svetovalka, kaj pa če ne bi o tem govorili. Jaz vztrajam, da je potrebno. Hčerka vpričo vseh pove, da če bo še enkrat tepel mamico, mu tega več ne oprosti in da se z njim ne misli več igrati. Prav tako še pove druge stvari, ki jih je počel in jih ona ni marala. Bivši se za vse opraviči.
Nakar čez par dni preberem zapisnik od svetovalke v katerem ona nič ni zapisala o tem, da je hčerka govorila o tem da me je tepel, same pavšalne stvari je napisala. Na moje vprašanje zakaj, je rekla da se njej ni zdelo pomembno.
Naj še povem, da mi je govorila, kako lepa družina smo bili in da bi mogoče razmislila, ker je škoda da smo šli narazen!!!
z njo sem se želela pogovoriti o zadevah, ampak me je 2 krat zavrnila, češ da ona nima individualnih razgovorov in da se naj obrnem na svojo svetovalko. V varni hiši so mi svetovali naj napišem pismo, kako jaz doživljam dogajanje in to posredujem svoji svetovalki. Moja svetovalka je to dala njej za prebrat. In ženski se je do konca “zmešalo”. Najhujših stvari o njej sploh nisem napisala, samo omenila sem, kaj je ona govorila o bivšem in odnosu ki ga ima on do hčerke.
Zdaj pa trdi da tega ni rekla!!! Jaz ne vem več, to se ti res lahko zmeša. Rekla je da sem lažnivka in da sedaj vidi, da sem jaz bolana in ne on. Na koncu sem se ji jaz opravičevala in jo skušala spomniti, kaj je rekla. Ampak ne, ona ni tega rekla. Sedaj bo podala mnenje na sodišče, kaj bo zapisala ne vem. Ona ne vidi zakaj oče ne sme imeti nenadzorovanih stikov in za njo je bedarija, da zahtevam kliničnega psihologa. On pa je vpričo nje rekel, če se zavedam, da on lahko take stvari psihologu pove, da bom jaz izgubila otroka. In da bo on šel do konca, če jaz mislim vztrajati pri psihologu. Vpričo nje mi grozi, ona pa nič…
Naj še povem, da je mala v razgovoru povedala stvari o očetu, ki niso normalne, vendar jih tukaj ne bi pisala. Ne želim, da bi me kdo prepoznal.
Skratka obupana sem… Ta bitka z bivšim me je že čist izčrpala, pa se še niti prav ni začela.
Ni vrag, da od vseh svetovalk ne bi našla ene, ki bi se z njo ujeli?
Pusti to žensko, saj ona ni pomembna, ona je samo ena uradnica od mnogih….pa še nesposobna
povrhu. Govori z večimi, najdi si eno, ki te razume, ne obremenjuj se z nesposobnimi ljudmi, te samo
odrini, tega zdaj ne rabiš, zdaj rabiš nekoga, ki bo pomagal. Če ne zna pomagat, naj se odstrani.
Čim manj se zapletaj z bivšim….čim manj poslušaj grožnje….na vse odgovarjaj samo “glede tega se
obrni na mojega odvetnika”…in je…
Ne potrebuješ zdaj prerekanj….zdaj samo greš…kot buldožer, po najkrajši poti do cilja….ne daj se
ustaviti malenkostim….
Srečno
Pozdravljeni “svetla prihodnost”!
Kar se tiče omenjene svetovalke, imam občutek, da je po prvem pogovoru z vami še enkrat premislila o tem, kar ste se dogovorili in je očitno prišla do ugotovitve, da bi bilo besedno soočenje hčerke z očetom zanjo preveč obremenilno. Ker ste to vseeno speljali, mogoče tega ni želela zabeležiti, ker bi lahko bilo s strokovnega vidika sporno tako izpostavljati otroka pred očetom, ki je povzročal nasilje. Pogovori z otroki o doživljanju nasilja se ne opravljajo vpričo povzročitelja, kar je razumljivo.
Škoda se mi zdi, da se s strokovno delavko lovita za besede, saj verjamem, da je en in edini interes tako vas kot nje, da sklenete konstruktivne dogovore, ki bodo v dobro hčerke, katero je treba čimbolj obvarovati pred konflikti, razdvojenostjo in občutki krivde. Ločitev staršev in spremljanje nasilja vsako po svoje predstavlja veliko travmo za otroka. Kako sedaj kaže glede stikov? Če mislite, da se premalo upošteva korist otroka in da stvari ne grejo v pravo smer – v dobro hčerke, je prav, da skušate pridobiti mnenje psihologa (verjetno kot sodnega izvedenca?). Lahko pa se obrnete tudi na: http://www.pravice-otrok.si/index.php?id=33.
Njegovih groženj pa si ne jamljite k srcu, ker so čista klasika. Otrok je namreč še edino orožje, ki ga ima, da vam grozi s tem, da ga boste izgubili. Točno ve, da vas s tem najbolj prizadane in stisne ob zid. Razmišljajte realno: ali bo Sodišče dodelilo otroka nekomu, ki je izvajal nasilje v družini? In kaj vam sploh očita, da ste narobe ravnali, zaradi česar, bi vam bila odvzeta hčerka?
Skratka ni razloga za obup. Treba se je boriti naprej, zase in za svojega otroka. Če je hčerka navajala takšne nenormalne stvari o očetu, ki so kaznivo dejanje, je to potrebno prijaviti. Saj to tudi vpliva na odločanje o stikih. Kdor je storilec, naj tudi odgovarja za svoja dejanja, še bolj pomembno pa je to, da se otroka zaščiti za v naprej.
Srečno in ostanite mirni (ne pustite se sprovocirati)!
Jana Metelko, dipl.soc.del.