rejništvo-poklic
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost:
-stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
-vsaj poklicna ali strokovna izobrazba in
-polnoletnost.
Zakon dopušča izjeme, če je to v rejenčevo korist.
Rejnik ne more biti:
-oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica
-oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica
-oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost.
Osebe, ki želijo postati rejniki, morajo:
-pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti
-biti vpisane v evidenco izdanih dovoljenj pri ministrstvu, pristojnem za družino.
Prijavijo se pri pristojnem centru za socialno delo, ki najprej ugotovi, če so izpolnjeni formalni pogoji, nato pa ugotovi primernost prijavljenega kandidata in njegove družine za izvajanje tovrstne dejavnosti.
Ne pričakuj pa, da je to kakšna res prava služba z lepo plačo. Z opravljanjem rejništva kot poklic dobiš pravico prispevkov za socialno varnost. Plačilo teh prispevkov zagotavlja Republika Slovenija.
Višina materialnih stroškov za rejenca znaša mesečno 56.840 tolarjev.
Višina plačila dela rejnikupa znaša mesečno 25.740 tolarjev.
Torej je plačilo za tvoje delo 25.740 sit
Ja, vse skupaj znese letos 104.000 SIT na mesec (dodan je še posebni dodatek v višini najvišjega otroškega dodatka, do katerega so upravičeni vsi otroci, ki ne dosegajo določenega zneska na družinskega člana, a rejnikovih je le 25.ooo SIT in predstavljajo plačilo za delo. Ostalo je denar, ki ga rejnik mora porabiti za otroka (elektrika, voda, ogrevanje, šola, interesne dejavnosti,….hrana, pijača, obleka, obutev).
Pri tem dodajam v vednost še:
Po zadnjih razpoložljivih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je izračunani prag tveganja revščine v letu 2003 znašal 1.027.701 SIT. V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2003 pričel veljati Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, ki v svojem 51.členu določa znesek za pokritje materialnih stroškov za rejenca. Ta je v letu 2003 znašal 48.586 SIT na mesec. Tako je bilo letu 2003 iz naslova materialnih stroškov namenjenih za preživljanje rejenca 583.032 SIT letno.
Rejnik, ki poklicno opravlja rejniško dejavnost, je v letu 2003 prejel plačilo za svoje delo v skladu s 53.členom Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti v znesku 22.000 SIT za rejenca na mesec, kar je letno zneslo 792.000 SIT. Rejnik, ki je v letu 2003 skrbel le za enega rejenca, je prejel letno plačilo za delo v znesku 264.000 SIT.
Država Slovenija je torej pripravljena in odločena za preživljanje rejencev »priskrbeti« zgolj toliko finančnih sredstev, da bodo ti otroci živeli na pragu revščine!? Prag tveganja revščine pa ni zagotovljen z državnimi finančnimi sredstvi! Je zgolj »priskrbljen«. V letu 2003 je manjkalo najmanj 444.669 SIT. Za to razliko je bilo »poskrbljeno« s prakso (in podpisano rejniško pogodbo, ki je nedvomno v škodo rejnika), da rejnik jemlje iz svojega žepa, ko zmanjka državnega denarja. V takšno ravnanje pa rejniki seveda niso zavezani. Zato lahko samo upamo, da rejniki za rejenca v resnici ne porabijo zgolj toliko finančnih sredstev, kot jih je namenila država. Če jih, živijo rejenci v revščini.
Podatki so primerjani s statističnimi podatki iz leta 2003 zato, ker so to zadnji podatki Statističnega urada. Razmerje med obojimi kasnejšimi podatki bo podobno!
Ob tem naj še poudarim, da rejnik ni zavezan za finančno preživljanje rejenca, saj ima to obveznost še vedno biološki starš (praksa je seveda drugačna), če pa ta odpove, pa otrokom “posebno skrb” v skladu s 56. členom ustave namenja država…