Reja rejništvo
Iz Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti: “Rejništvo je posebna oblika vzgoje in varstva otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi Zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini”
Gre torej za vzgojo in varstvo otrok!
O poslanstvu.. pa: ne gre za poslanstvo plemenitih posameznikov, temveč za v ustavi zagotovljeno “posebno skrb dtžave”, ki jo pogodbeno in odplačno (IN ZAČASNO) z javnimi pooblastili izvajajo izvajalci rejniške dejavnosti – otroku tuji ljudje. Otrok svojo biološko družino ohrani, “dela” se na vrnitvi (vsaj naj bi se), starši v večini ohranijo roditeljske pravice, otroci jim niso odvzeti…starši otroka v večini primerov s soglasjem oddajo v rejništvo – kakor drugi starši v vrtec za nekaj ur – ti pa v rejništvo za 24 ur…
Vljudno vas vabim na spletno stran Združenja MOČ in v kontakt z nami: [email protected]
Hvala, ker ste me opozorili na zelo pomemben del – predpise, ki naj bi pomagali urejati te izjemno občutljive odnose med družino in nadomestno družino ter družinskimi čalani.
Ali lahko prosim naštejete vse predpise – slovenske in EU (zakone, pravilnike, uredbe …), ki urejajo nadomestno družino. In v katerih uradnih listih bi jih lahko našel.
Verjetno res v kateri nadomestni družini veje tak mraz kot iz vaših definicij. Toda na takšen način bi lahko zmrcvarili tudi družino itd.
((Izraz posvojitev mi zveni zelo prijazno,
vendar gre dejansko za “pesek v oči”. Otroka ni mogoče dejansko posinoviti. Možno mu je dati iste pravice kot svojemu otroku. Tudi ta izraz je – tako izgleda – silno zastarel.))
Tudi če se pogavarjava tako tehnicistično, kot ste nadaljevali, pa izraz “reja” vendarle ni primeren. Mene – hočeš nočeš spominja – na rejo.
______________________________________________________________
Ali je mogoče tudi na tem forumu odpreti kakšno anketo?
Kako?
Všeč ali ne všeč… to sploh ni vprašanje. Ne glede na to, da se vam zdi, da veje hlad iz naštetih pravnih norm…
Vse to – ta hlad, te pravne norme, domače in evropske – so namenjene zaščiti otrokovih pravic in interesov. Res niso najboljše, pa vendar brez njih ne gre.
Da bi nekoga posinovili – tega ne razumem. Kar se pa tiče izraza REJA, pa tisti, ki si res želimo napredka in sprememb na tem področju že dalj časa uporabljamo nadomestno besedno zvezo: VZGOJA IN VARSTVO V TUJI DRUŽINI.
Vse dobro.
Iz Italije sem dobil zelo zelo zanimive prevode.
______________________________________________________________________
Sedaj sem ze tudi nasla prevod za tvoje izraze (tukaj nimajo izraza,
kot pri nas)
– uporabljajo izraz: zaupati nekoga (otroka) nekomu (odraslemu)):
> rejniška družina
famiglia affidataria
> rejnik
genitore affidatario
> rejenec
bambino affidato
> reja (dati otroka v rejo)
dare il bambino in affidamento
________________________________________
Jozekuch!
Tudi v tujini je rejništvo še s premnogimi stereotipi in predsodki. Marsikje popolnoma neustrezno..
Ni nujno, da gledamo ven – najprej bi bilo najbolje “pospraviti pred svojim pragom” s pogledi in znanjem, ki smo jih kot napredna družba sposbni (smo dokazali že kar na nekaj področjih, ki se tičejo otrok). Če samo uporabimo, kar je v naši državi mogoče in razmišljamo, kako bi bilo za otroke najbolje, bomo sposobni ustvariti sistem podkrepljen z ustrezno zakonodajo, ki bo vzgled premnogim drugim državam…
Le volje in “kritične mase”, ki bi bila dovolj glasna, primanjkuje. Tisti, ki imajo dejansko moč in odločajo, pa se ovijajo v zahteve, da je potrebno le “pozitivno” govoriti in hvaliti (vse drugo je blatenje), kar zanje pomeni, naj ne bo nikakršne kritike in predlogov, ki bi terjali (predvsem njihov) napor in (državna) finančna sredstva.
Pridružite se nam v Združenju MOČ – tukaj se “krešejo iskre”…
Upam, da nismo pri novem tabuju.
Zbrisal-a si “živinoreja”, če se ne motim.
Izraz reja namreč marsikoga nehote spominja na rejo živali.
Raven nezavednega in simbolnega zelo verjetno bistveno usmerja naše sodbe, odnose, odločitve, simpatije.
V vsebini, ki jo besede nosijo s seboj gre ravno za to.
Pri kritičnem odnosu do izrazov, je pogled v narečja in druge jezike v veliko pomoč. Zakaj bi se tega branili?
Sama si omenila mednarodno zakonodajo.
Res vabim k vsebinskemu sodelovanju povezano s temo.
Poiščite prijetnejši, lepši, prijaznejši izraz, izraz, ki bi v sebi nosil vsebino “nadomestne družine” in ga začnimo uporabljati. Za takšen podvig je potrebno veliko časa.
Seveda ne vztrajam pri “nadomestna družina”!
Jaz nisem nič zbrisala.
Izraz reja ne samo spominja ampak v SSKJ tako (v povezavi z živino) tudi stoji!
Še enkrat: zakaj ravno za te otroke poseben izraz? Ravno tako so v vzgoji in varstvu in negi pri tujih ljudeh – kot premnogi drugi – le da so za bistveno daljši čas (cel dan in preveč dni) in da so vsi standardi zanje znižani (to pa za ceno dobrodelnosti, karitativnosti, srčnosti, dobrote..in kar je še takšnih nepreverljivih in nemerljivih izrazov) – zato ni važno kakšni so bivalni prostori, kaj rejnik obvlada in zna, koliko časa ima,…
Od kod vam beseda REJA.
Kolikor je meni znano je beseda REJNIŠTVO.
In kje je srž problema?
Vprašajte Toporišiča.
Iščete pa vsi dlako v jajci, saj je bolj pomembno da je poskrbljeno za otroke ne pa kako se izgovarja slovnično pravilno.
Vsaka oseba si lahko pove po svoje in tudi pravila igre prikroji po svoji želji in trenutnem vzgibu + ali – .
Vi Bida Be ba ste neverjetno sovražna napram rejništvu.
a imate vi otroka v REJNIŠTVU?