reinkarnacija
Tudi meni so, kot še 80% drugim moškim, jasnovidci povedali, da sem bil v prejšnjem življenju Julius Cezar. Ker sem ga baje takrat nekaj sračkal, sem bil za kazen v naslednjem življenju tavelka luknja v hlebcu bohinjskega sira. Hja, to, najnovejše življenje se pa trudim, saj se……. Če mi uspe, bom v naslednjem živel lagodno, brez posebnih obveznosti in dela, brez odgovornosti… da skrajšam tole naštevanje… napovedano mi je, da postanem poslanec……..
Ne vem od kod ljudje jemljejo pogum, da se zdijo sami sebi tako nepojmljivo čudo stvarstva in sploh plafon, da bi morali imeti neomejeno možnost “razvoja” svoje zavesti, ali pa, še bolj bedasto, da bodo po smrti še enkrat živeli.
Se kdo vpraša le zakaj neki? Že to, da sploh smo, je čudež sam po sebi.Edini dogodek, ki ga sama lahko okarakteriziram kot tak. Nekateri pa bi temu “čudežnemu dogodku” rekli tudi @!#$ happens…
K smo že pri teh “vanzemaljskih” temah… Smešno mi je tudi, da se tako raziskuje obstoj življenja v vesolju, a drugim živalim, tem bitjem, ki nas obkrožajo okrog in naokrog, odrekamo vsakršno pravico do lastne “duše”. Do tega, da so subtilna duhovna bitja. Veliko boljša od človečnjakov.
Dejte začnite raje razmišljat, da obstaja življenje pred smrtjo in živite v skladu s tem. Samo enkrat. Edinkrat. Neponovljivo zadnjikrat.
O jej, vidim, da so mi cenzurirali eno besedo. Podala jo bom opisno. Beseda, ki so mi jo cenzurirali je nekaj, kar pride iz telesa živega bitja po tistem, ko je šlo skozi prebavni trakt in je prišlo na drugi strani ven. V bolj ali manj “zemeljskih” barvah, v bolj ali manj trdnem agregatnem stanju in ob spremljanju bolj ali manj izrazitih neprijetnih vonjav. Odvisno od inputa. Mislim, ne vem, zdi se mi – vsaj do zdaj sem živela v svetem prepričanju – da se to dogaja vsem. Da ta pojav, ki ga nekateri doživite vsak dan, nekateri pa bolj poredko, le ni tako zgražanja vreden, da bi mi ga mogli cenzurirat. Za poizkušnjo bom naštela še nekaj človeških izločkov v knjižni in “vulgarni” izdaji, bom videla, če se bo zgodilo isto:
pljunek- špuk
znoj – švic
urin – scalnica
zasušen smrkelj – baukelj
Kunigunda je pisala:
“Dejte začnite raje razmišljat, da obstaja življenje pred smrtjo in živite v skladu s tem. Samo enkrat. Edinkrat. Neponovljivo zadnjikrat.”
Saj razumem, da apeliraš na ljudi, da ne znamo izrabiti svojih dni. Vendar če bi vsi ljudje živeli s tem v zavesti, bi žal bilo na svetu še več kriminala in hudobij.
Ja pajade. In s čim to utemeljuješ? Kaj ima večina zelo razvito kriminalno in anarhistično žilico, ki jo drži nazaj in na ketni samo vera v vstajenje in reinkarnacijo? Morala in etika ne bi obstajali brez palice, ki te čaka v onostranstvu? Načela si staro filozofsko vprašanje s katerim se je na veliko ubadala RKC (in se verjetno še vedno). Le kaj bi ljudje brez strahu in groze, a? Kaj bi ljudje brez pekla? Kam bi to pripeljalo? Si morda brala (ali gledala film) Ime rože? Stari menih, ki je zažgal knjižnico se je spraševal isto…he he he… In spet smo pri zemeljskih zadevah. Bolj kot upanje, da nekaj še bo iz tebe tudi potem, ko boš že enkrat stegnil papke, je iz tvojega pisanja razviden strah, kaj bo TU in ZDAJ, če tega upanja ne bi bilo. Torej si zelo na zemlji. In na en način si sama sebe pripeljala po zanki nazaj v stvarnost in realnost. Čeprav na zelo čudnih izhodiščih. (zelo političnih, da ne rečem klerikalnih).
Po čudežu si se znašla v materinem trebuhu; po čudežu si se rodila zdrava; po čudežu nisi doživela v otroštvu nobene večje travme; če pa si jo, si po čudežu odrasla v to, kar si zdaj; po čudežu te ni nikoli zbil avto, ko si šla peš v šolo; po čudežu si srečala ljudi, ki so postali tvoji prijatelji in so ostali to do zdaj, če pa niso, si po čudežu naletela na druge; po čudežu si podedovala toliko inteligence, da si razumela nekatere težke reči v šoli in po čudežu so te navdušile zadeve za katere si se izšolala; po čudežu si naletela na knjige in ljudi, ki so ti pomagali ozavestiti vzorce s katerimi sama sebi nisi dovoljevala občutka sreče in zadovoljstva in po čudežu se jih osvobajaš; po čudežu si naletela na partnerja, ki ti stoji ob strani in ti njemu…
Skratka čudežev malo morje že na tem svetu. Le zavedati se jih, to je pa čudež nad čudeži! Čudež razvite zavesti! Tako, da tisti, ki se zaveda vseh čudežev, ki jih je (bil) deležen, najbrž zgubi potrebo, da bi jih iskal nekje na oni strani. Jih ima tukaj že zadosti.
A ne, Kunigunda?