Recite NE polževim vsadkom!
robert, sem članica v LJ, če priznam po pravici, sem se včlanila prav zaradi dopustniških kapacitet.Pa moram rečt, da sem bla ful lepo presenečena, ker je bla gospa res zelo zelo prijazna. pa kot sem rekla, nam je bil dopust noro všeč!
mihau, a tako. si bil pol en prvih operiranih v slo.Če prou razumem imaš modelov aparat. Jih ne poznam tako dobro. Sem pa vesela,da so novejši modeli tudi kar se zvoka tiče boljši.
Imam še eno vprašanje. a na drugem ušesu kdo uporablja slušni aparat?
Sandi,
zakaj ne greš delat izpit za avto?
Leta nazaj se je mihel enkrat cijazu iz ljubljane v moravce z avtobusom.
Ure in ure je trajalo. V vsak kunik smo zavili, se ustavli in čakali.
Avtobusne zveze so poden.
Dost cnej je najet taxi.
Računat moraš čas, sekiranje, zoprnost in pol je taxi prva izbira.
Saj si ekonomist.
Na odprti cesti tarifa za taxi ni tko visoka.
mihelj je raj doma, kot da bi šel preko društva kam.
Pa tud sicer so drugi bol potrebni te olajšave kot jest.
So primeri, zunaj, ko implantirajo obojestransko.
Menda maš pol stereo predstavo in več od kje, iz katere smeri prhaja zvok.
Dvomim za bi ZZZS plačal dva vsadka in operaciji.
Leta nazaj so mi nekaj namigvali, pa nisem bil zato.
Dodatno tveganje in vprašanje kakšen je živc na drugi strani /tam imam gluhoto morda že od rojstva al zgodnega otroštva. Vprašane če je isti vzrok in stanje na obeh straneh.
Torej mihelj ne bi na obeh tud če mi zastojn to omogočijo.
Je že zdaj fejst.
ja, se je dalo.
Kot prvo so osnovno možgani, tvoj procesor (in značaj, ki tud spada knjim)
Kot drugo pa je da menda nov program in stroj bolje procesira zvok in da več informacij možganom o govorjenem.
No, bomo videli.
Ima pa vsaka firma svoj način obdelave zvoka.
Ne more pa nekdo sprobat kateri je boljši, ker notranji deli in elektrode niso zamenjljive. Enake.
To je tko kot da npr pr TV ne bi bilo enotnega standarda. In bi tist kar gledaš gledal lahko le s sonijem npr z tošibo pa ne bi mogu.
Pač egoističen dobiček in konkurenca.
V idealnem bi pa notranji del bil kompatibilen in mihelj bi probal kateri zunanji del je zanj boljši, medelov, kohlearjev al klarionov.
Če bi pri vas v Sloveniji imeli svobodno tržno gospodarstvo, kot je to pri nas na Melmexu, bi bili različni modeli polževih vsadkov med seboj kompatibilni, tako pa niso, kajti v od države reguliranem gospodarstvu, kakršno je pri vas, radi nastajajo monopoli, ki nato povzročajo takšne anomalije, kot so nekompatibilnost različnih znamk polževih vsadkov.
In da še pojasnim, kako do teh monopolov pride:
– država, ki si lasti monopol nad neko naravno dobrino (npr. frekvenčnim poljem, zdravstvenim varstvom, socialnim varstvom, itd), podeli koncesijo enemu ali kvečjemu nekaj podjetjem, ki so pripravljena plačati na milijone denarnih enot (skratka toliko, kolikor noben normalen državljan nikoli ne bi mogel plačati);
– podjetja, ki zmorejo plačati koncesijo, navijejo cene svojih izdelkov do onemoglosti in poskušajo čimprej izriniti konkurenco, kar je imajo, s trga. To storijo z namenom, da bi lahko tudi v prihodnje sama prišla do koncesije in jih ne bi nihče prehitel;
– druga podjetja, ki imajo koncesijo, so zaradi navedenega primorana razviti izdelke, ki se toliko razlikujejo od konkurentovih, da s konkurentovimi niso kompatibilni, zaradi česar jim ostane nekaj trga;
– v končni fazi država srečno pobira koncesijske dajatve (ki tudi v naslednjih obdobjih niso nič manjše kot v prvem obdobju) in služi na račun monopolov.
Skratka: obstoj monopolov je v interesu države, ki regulira gospodarstvo.
Če pa bi pri vas imeli svobodno tržno gospodarstvo, kot je pri nas na Melmexu, pa bi:
– eno podjetje razvilo polževe vsadke. Nihče mu za to ne bi podelil koncesije in nihče ga ne bi subvencioniral. Polževe vsadke bi patentiralo pri patentnem uradu, ki je zasebna institucija (vendar za precej nižjo ceno, kot to zdaj počne država);
– podjetje bi licenco prodalo različnim podjetjem z namenom, da se proizvod čim bolj razširi med ljudi. Podjetje bi za svoj izum prejemalo licenčnino;
– podjetja, ki bi kupila licenco, bi proizvod dopolnila (seveda ne v nasprotju z licenčnimi pogoji – licenčni pogoj bi bil predvsem, da ostane proizvod kompatibilen z istovrstnimi proizvodi drugih podjetij;
– ljudje bi šli na operacijo, izbrali bi si notranji del polževega vsadka enega proizvajalca in ga plačali. Potem bi si izbrali zunanji del polževega vsadka, tako da bi preizkušali različne modele in na koncu enega ali več kupili in plačali.
– skratka, tako na proizvodnih kot tudi na potrošniških trgih bi vladala konkurenca.
Če bi katerokoli drugo podjetje (ali posameznik) razvil kakšen polžev vsadek (seveda ne tako, da bi ga kopiral od originala, ampak bi naredil čisto svojega), bi ga v skladu s patentnim pravom, ki velja pri nas, narediti kompatibilnega z že obstoječimi polževimi vsadki.
Res pa je, da bi v takšnem sistemu morali tako polževe vsadke kot tudi ves pribor zanje plačati sami, kar pa je majhna cena v primerjavi z veliko izgubo narodnogospodarske učinkovitosti, ki nastane zaradi državnega podpiranja monopolov.
Pri vas sicer imate urad za varstvo konkurence, ki pa je povsem neučinkovit, saj ne prepozna monopolov, ki pri vas rastejo kot gobe po dežju. Ti monopoli so tudi eden izmed razlogov, da se je pri vas razmahnila svetovna gospodarska kriza.
Država si pri vas lasti monopol nad skoraj vsemi vejami gospodarskega življenja:
– zdravstvo je skoraj v celoti v državnih jaslih – če ga ne nudi država sama, podeli drage koncesije izbranim zasebnikom, ki nato poslujejo kot monopolisti;
– socialno varstvo: isto kot zdravstvo;
– kultura;
– šport;
– frekvenčno območje (delovanje vseh telekomunikacijskih storitev). Še zlasti je zmonopolizirana televizija;
– znanost in tehnološki razvoj;
– promet (pri nas še nikomur ni padlo na pamet, da bi šel uvajat kakršnekoli vinjete za vožnjo po avtocestah – ceste se plačajo po principu “kolikor voziš, toliko plačaš”, ki bi bil izvedljiv tudi pri vas, ker imajo vaši avtomobili števce prevoženih kilometrov);
– bencin (državno določanje cen bencina);
– cigarete;
– varstvo okolja;
– pa še bi lahko našteval.
Poleg tega imate pri vas enormne davke, tudi takšne, ki jih pri nas nimamo. To so:
– vsi prispevki za socialno varnost: tega pri nas ni;
– dohodnina: je pri nas nizka in imamo samo en dohodninski razred;
– davek na dobiček: tega pri nas ni:
– carina: carinske stopnje so previsoke;
– trošarine na bencin – tega pri nas ni;
– trošarine na tobak in tobačne izdelke – veliko previsoke;
– trošarine na pivo – tega pri nas ni;
– dajatve na sladkor – saj nismo v srednjem veku;
– davki na zavarovalne posle – tega pri nas ni;
– davki na igre na srečo – tega pri nas ni;
– davki na luksuz – tega pri nas ni;
– nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč – le kako lahko nekdo zaračuna nadomestilo za uporabo tvoje lastnine? Obstajajo samo nadomestila za uporabo tujih stavbnih zemljišč, ki pa se pri nas imenujejo najemnine;
– davek na dediščine in darila – kot da ni smrt zapustnika že dovolj huda;
– davek na dobitke od iger na srečo – plačuje se le dohodnina;
– davek na plovila – tega pri nas ni;
– pa še bi lahko našteval.
Pri nas je vse privatno in ljudje smo srečni s tem. Srečni smo, da osnovno šolanje ni obvezno, pač pa da lahko plačamo dodatne storitve v šolstvu, da lahko plačamo za dodatne storitve v vrtcu, da lahko otroka takoj prepišemo na drugo šolo, itd.
–
tud gorni planet ni idealen. Prej kaos.
neverjetno kako se fetišizira privat, individualizem in egoizem.
Marsikaka postavka je na zelo trhlih nogah.
npr vinjete.
Superca, ker ni več kolon na cestninski. Prikolice ne plačaš etc.
Da ne govorim o regulativi.
Potrebna je.
Ko da bi reku da bi bil promet brez polcajev še boljši. Žal ni res. Ker bi pol pa res bil kaos.
Pa bluz o carini. Mihelj bi jo za ceneno globalno robo še dvignil oz uvedel.
Glolobalizacija je ena največjih kozlarij. To je zda maslo, da bi njihove multinacjonalke služile. Namerno rušenje zahodne civilizacije. Blagostanje bodo iz evrope prenesli v kitajsko. etc.
Bom nehal, ker takih populističnih flanc in bluza ne prenesem.
Pa bluz o zdravstvu, šolstvu…
Samo zavajanje.