Pozdravljeni!

Star sem 21 let in prav se mi zdi da z vami delim svojo zgodbo o zasvojenosti z alkoholom mogoče bo komu pomagala da preneha z to drogo.Začelo se je z odhodi v diskoteko kot vsi mladi v današnjem času sem tudi jaz zaužil alkohol in bil prvič pijan pred 18tim letom. Sprva je bilo to nedolžno vikend popivanje , ki pa je počasi postajalo vse pogostejše in pogostejše dokler ni prišlo do faze, ko sem alkoholnega mačka iz prejšnjega dneva že zjutraj začel zdraviti znova z alkoholom in drugi dan isto in tako naprej toraj vikend popivanje se je prevesilo v vsakodnevno nekontrolirano pitje.Po končani šoli sem se takoj zaposlil a kaj ko sem mislil samo na to da bom po končanem delu šel v gostilno in spil pivo,dve,tri…Toraj začaran krog vsak dan se zbudil z mačkom,ki sem ga ozdravil z alkoholom in se spet zbudil z mačkom. Ni blo enostavno več dneva,ko nebi pil.Postajalo je vse slabše in slabše prišel sem do faze da nisem mogel zaspat če nisem bil pijan in tako vsak večer iskal po hiši alkohol. Nihče tega ni opazil saj sem znal to dobro prikrivati in to počel ko so drugi spali.V nasprotju z nekaterimi ki so napadalni, ko so v alkoholiziranem stanju sem se jaz zapiral v sobo vzdušje jokavo,depresivno. Nisem videl izhoda iz tega,če sem bil slučajno kdaj trezen ker sem mogel bit zaradi takšnih in drugačnih okoliščin se nisem mogel na nič skoncentrirat vedno se je v mislih pojavljala beseda alkohol. Zdaj so tudi drugi opazili, da nekaj ni vredu in da preveč pijem. Govorili so mi naj grem na zdravljenje da sem zasvojen takrat sem samo zamahnil z roko češ jaz že ne…Pa vendar sem prišel do tega tudi sam, da sem se postavil pred realnost in sam sebi rekel zasvojen sem tako to več nebo šlo. Spremenil sem marsikaj pivski družbi sem se nehal oglašati na telefone in odpisovati na povabila na pivo. Sčasoma sem spoznaval ljudi,ki grejo enostavno na kavo namesto na pivo to se mi je zdelo takrat nepredstavljivo. Toraj našel sem si novo družbo,ki sicer pije alkohol ampak zelo redko prvi korak je narejen kaj pa sedaj? ja treba bo prenehat pit alkohol… Sebe sem postavil pred zelo težko nalogo kupil liter viskija ga postavil v sobo kjer sem ga vedno imel na očeh in naloga? premagovati sam sebe,da ostane zaprt. Prvi teden sem imel tudi fizične simptome zasvojenosti glavobol hujši od mačka in tresenje rok katerega nisem mogel zaustaviti, drug teden je pa ostalo tisto najtežje psihična želja po alkoholu kljub temu sem bil dovolj močen, da sem to željo premagal.Počutil sem se super kot že dolgo ne sam pri sebi sem si rekel yes uspelo mi je dobil sem vojno z alkoholom in končno obvladujem jaz njega in ne on mene. In steklenica viskija je ostala tudi po enem letu tovarniško zaprta. Za na konec mogoče je komu od bližnjih zelo težko in govori alkoholiku v družini, da naj neha ampak dokler se ne sooči sam sebe z resnico nebo nehal saj je za to potrebna jeklena volja.

LP

Pozdravljeni,

hvala vam za vašo izkušnjo. Želim vam da na vaši poti vztrajete.

Lep pozdrav,

Recistop, hvala za izpoved s katero si me spomnil na mojo mladost. Jaz sem nehal pit alkohol pri 23. letu ko sem spoznal dekle in mi je odprla oči da sem alkoholik. 7 let nisem niti pokusil alkohola. Pa se je bližala poroka in sva se s punco menila , da bi bilo fajn spit en šampanjec na poroki, da nazdravimo kot se spodobi. Najprej sem probal pivo in bilo je ok. Na fantovščini sem se zapil , kao to je normalno. Na poroki sem bil vzdržan kot še nekaj let, do 34. leta ko sem začel pit spet kot pri 18. letu. to je trajalo celih 10 let. V zadnjem obdobju mojega pitja sem bil tresoča razvalina, smilil sem se samemu sebi, nehat pa nisem mogel. Spoznal sem da stavek ”ENKRAT ALKOHOLIK- VEDNO ALKOHOLIK ” drži kot pribito, zato danes ne pijem. Že 3 leta ne pijem in živim lepo življenje brez alkohola. Zato ne poskušaj niti ti še kdaj niti kaplje alkohola. Srečno
Ps. Hvala Društvu Anonimni Alkoholiki za pomoč