Realnost
Preteklost: spoznala sta se mlada, se noro zaljubila. Najprej študij, potem služba, poroka in čez čas otroci. Idealno, velikokrat sta se slišala čez dan. Vedno, ko je zazvonil telefon in sta slišala glas drug drugega, ju je spreletelo vznemirjenje… Objemi, poljubi, veselje ob rojstvu otroka…. roki sta se vedno našli, ustnice so bile velikokrat v poljubu…..uspehi v službi, kariera je šla navzgor…. prelepo, da bi trajalo. Trajalo je 15 let.
Dejstva: vse je počasi zgubljalo svoj čar, vendar še vedno je bilo veliko zaupanja. Izobraževanja, službene odsotnosti….manjkala sta si. Počasi so skupna tema postali le otroci, babice, dedki… zgubila sta se kot partnerja… V trenutkih odsotnosti so se pojavili simpatični pogledi drugih…smejala se jim je, se z njimi pogovarjala…flirtala…tudi on je svoje poglede namenjal drugim, jim namigoval, se smejal….flirtal… Domača postelja je bila še vedo vroča…vendar redko…. pogledi in nasmehi drugih pa vabljivi…. skrivala sta svoj mični svet drug pred drugim, saj sta bila vendar idealen par… Spremenila sta se drug do drugega…vendar sta si še vedno zaupala…čeprav vsak s svojim skritim svetom…. Navzven idealna, kot partnerja prazna, kot posameznika željna nežnosti in ljubezni…
Sedanjost: v svojem skritem svetu sta našla vsak svojo sorodno dušo. Njemu je bilo lepo ob pogovorih, njej so se odpirala vrata v novo partnerstvo….vse skrito….vendar nista upala prestopiti praga ločitve….preveč je skupnih stvari (otroci, dom…), ki bi se sesule ob razhajanju…oba sta v sebi o tem premišljevala..vendar se nista pogovarjala drug z drugim….lagala sta si ljubezen…ne lagala, bilo je samo partnestvo-starševstvo..vendar zaupaje…. in nihče ni hotel narediti prvega koraka k resnici
Trenutek resnice: ona v bolečini pove, da ve za njegov svet…on v obrambi pove njej enako…ona je zvedela o njegovem svetu čisto po naklučju, ker ni bil previden….on, ko je bil sam je brskal po njenih stvareh in našel nekaj napisano….. prerekanje, nizki udarci….solze, tišina…preveč sta prizadeta…zaupanja ni več… ona predlaga ločitev….njemu je žal…želel bi začeti znova….ona noče, preveč boli vse slišano iz njegovih ust….njega boli njen molk in hlad do njega….pripravljen je vse pozabiti…ona je hladna, tiha..prizadeta
Prihodnost: ??????
Potrebujeta pomoč!
Menim da ne, ne potrebujeta pomoči, ker oba vesta kaj je najbolj prav, da naredita. žal pa bosta čez 15 let spet vse isto ugotovila, čeprav mislita, da sta sedaj našla sorodni duši, jih bosta čez 15 let, če bosta še živa, ugotavljala popolnoma enako.
Ko si mlad si zaljubljen in zaljubljen lahko ostaneš tudi 10 let z eno in isto osebo, vendar življenje in tempo naredita svoje in na koncu ostane ljubezen. Ja zaljubljenost mine, ljubezen ne more. je pa od nas odvisno ali razumemo oba pojma, kaj je zaljubljenost in kaj je ljubezen. Eni mislijo, da je zaljubljenost ljubezen???? Ne zaljubljenost je samo eno izmed čustvenih stanj ljubezni.
Primož
Karkoli se bosta odločila bo njuna odločitev. Vsaka poteza bo imela svojo ceno. Zagotovo. Ni je stvari, ki je nebi na tak ali drugačen način plačali ali prejeli plačila.
Ona dva najbolj vesta! Onadva sta samo želela povedati! Onadva sta svet zase! Ne rabita “arbitraže”, saj sama znata in zmoreta. Verjetno ju najbolj boli “odločiti se”, boli “odgovornost” in bolijo “posledice”. Zavirata ju “navada”, “strah pred izgubo”, “okolica”.
Nikar ne dovolita da tisti “iz drugega sveta” vplivajo na POVSEM VAJINO življenje. Kot rečeno, kakorkoli bo že… SREČNO!
Raziskave so pokazale, da večina ljudi zelo ceni zvestobo…ampak partnerjevo! Ok, to je malo za šalo malo za res, toda če gre za nas same, se nam zdi bolj sprejemljivo kukanje na sosedov travnik, kot pa če to stori naš partner.
Pri tem paru je vsa zadeva prišla na dan, pa tudi vsa hrepenenja in problemi, ki so se nabirali v letih molčanja. Če se bosta uspela pogovorit, lahko odnos speljeta na višji nivo in spet najdeta skupni jezik in interes. Jaz niti ne morem dati kakšnega nasveta, ker imam premalo izkušenj na tem področju. Ker ju verjetno čaka še dosti težkih pogovorov, onadva pa sta prizadeta, bi morda bilo najbolje, če si poiščeta strokovno pomoč. Usposobljeni ljudje jima bodo objektivno pomagali, da se bosta prebila skozi vso čustveno bolečino, ki jo tak pogovor ponavadi sproža.
Na http://med.over.net/phorum/read.php?f=95&i=3139&t=3139 se bo morda našla kakšna uporabna informacija v tej smeri. Jaz predlagam ogled strani http://www.mirabi.org
Takšna pravljica je ena redkih stvari v življenju, za katero se je vredno potruditi. Tukaj je bilo vse skupaj samo preveč idealno navzven in ko se človek navadi določenih vzorcev, mu ne predstavljajo več izziva in to je kjuč.
Potrebno je spet najti skupne interese in smisel njunega zakona, ker sta v svoji karieri in zunanjemu blišču, na nek način pozabila na eden drugega.
Sicer jima pa nič ne manjka
Lp Urban
Ne vesta kako naprej. Našla sta se vsak na svoji obli. Ona postavlja zid, tiho je, odbija ga…trpi…postala je kot zaprta školjka…. On si ne predstavlja življenja brez nje. Kliče jo, pa se mu ne oglasi…prosi jo za pogovor… rad bi jo stisnil k sebi, pa kljub vsemu ne naredil nič takega, da bi jo še bolj prizadel ali odrinil od sebe…. Rad bi se ji opravičil…žal mu je, da jo je v jezi prizadel…ni tako mislil….trpi tudi on….Ona je postala hladna…. še bolj se je zakopala v delo….samo, da je ni doma…tam, ker se je počutila varno… tja kjer je živela svojo pravljico….delo je beg…. v sebi jo trga žalost…. Oba si postavljata vprašanje kako naprej? Njo je strah z njim, strah jo je, da jo bo ponovno prizadelo njegovo razmišljanje,njegove besede…njega je strah brez nje….
Verjamem, da boli. Ampak to si ti! Realna oseba. S custvi. Ki si jih prej skrivala. Oba. Zdaj sta sele prisla do vajinega bistva. Hvala bogu. In sele zdaj imata idelano priloznost, da nekaj naredita. Zrasteta! Seveda imata tudi drugo moznost – gresta vsak s svojim novim partnerjem. Vendar bo cez nekaj let isto. Ponovi vajo. Zato, vredno se je soociti v tej bolecini, se zjokati. Bosta odkrila nekaj cisto novega. Si bosta verjetno prisla blizje, kot sta si bila kdajkoli prej! Vzemita ci cas. Na zacetku bo hudo. Ker bo res bolelo. Super bi bilo, ce bi si poiskala tudi kaksno strokovno pomoc – mogoce se to kaksnemu grozno slisi. Samo res pomaga, da imas zadaj neko oporo. Nekoga, ki te samo malo usmerja. Delati bosta itak morala samo vidva.
Zelim vama obilo poguma!
Poglej Invent, kaj pišeš:
ona je hladna, on jo želi stisnit k sebi:
– če izhajam iz upanja, bom rekla njemu, da naj jo že enkrat stisne, naj naredi to kar želi, naj izhaja iz sebe, zakaj bi ne naredil še tega koraka, če je naredil že vse doslej, naj gre k njej in jo stisne, brez razmišljanja, to si želi in navkljub vsemu si to lahko še vedno dovoli……..
– in če izhajam iz bolečine, bom rekla, da si ona želi objema, mogoče bolj kot on misli, od bolečine, ki obstaja ni sposobna nasmeha, niti klica, niti topline, pa to ni prav definirati pod hlad…….
Mogoče je dobro, da za prvi stik, pustita beseda, lahko jočeta skupaj, lahko se ljubita, lahko držita za roke, brez besed………………..vsaj za začetek, počakajta, da ta peklenska bolečina mine, vsaj malo naj popusti, ker se ob njeni prvinski prisotnosti nista sposobna pogovarjat………
Le tako, bosta ugotovila, ali sta oba pripravljena nadaljevat, ta trenutni pekel, za bolečino pridejo besede in dejanja, ki bodo delala počasne a zanesljive korake, v eno ali drugo smer, na dodelani osnovi bo prava tista, ki bo močnejša………………….
Ne zapirajta vrat in opustita plane……….pomembne so samo želje in posluh zanje…….
lp zarja
mogoče je pa to cena ki jo morata plačat za to navidezno srečo. mogoče se je to vse moralo sedaj zgoditi da se na novo drug drugemu odpreta in začneta znova! pogovorita se kaj je bilo narobe, da je prišlo do te točke ter kako spremeniti vse na boljše in kaj naredit da se to ne ponovi, kajti če je tu še ljubezen in spoštovanje potem ni vredno tega prekinit ….
On bi se rad pogovoril. Ona molči. Pogovarjata se o otrocih, o položnicah, o družinskih stvareh….vendar, ko sta sama, ona vzrajno molči in zavrača pogovor o njima….On jo prosi, opravičil se je…povedal je, da je v strahu, da jo bo izgubil odreagiral preveč burno, preveč si je dovolil… ona molči…vse kar mu je povedala je le to, da ne želi živeti več z njim…. skupaj sta zaradi otrok… obup…žalost…kesanje…..vse počasi leze proti koncu…. on si jo želi razvajta, čutiti njo, njen dotik….ona vse to zavrača…preveč jo boli….on jo ljubi..noro ljubi….ona je hladna in tiha….ni nasmeha, ni dotika rok…nič…le žalost, razočaranje…
Ona je varala. On je varal. 1:1.
Tehnica se uravnotezi. Stvari se oprosti. Na obeh straneh.
CE PA GA ONA ZELI ZAPUSTITI, NAJ NE VALI KRIVDE NANJ. On je pripravljen na nov zacetek. Upam, da se ona zaveda kako velik korak je naredil (oprostil njeno plat zgodbe). Manjka torej se druga polovica tehnice!!!
Moje skromno mnenje.
Mislm…lepo…čudovito
Le zakaj čist ne verjamem. Tkole v treh tednih iz razmišljanja o ločitvi…pa do sreče. Da ni to le prvi nihaj iz ene skrajnosti v drugo. Se bojim, da se s preteklostjo, ki je praktično še sedanjost…ne da tako hitro obračunati….na žalost. Je pot jako bolj trnova in počasna…s kupom vzponov in padcev, ki bolijo…bolijo fest.
Vama svetujem pomoč, ker očitno ljubezen med vama še obstaja. Saj ne, da bi dvomil o vajini volji in prepričanju, da bosta …ali da sta…uredila vajino zvezo…toda vseeno…pot do ponovne vzpostavitve zaupanja, do presega preteklosti, bo krajša, predvsem pa bistveno manj boleča.
Toplo, kaj toplo…vroče vama priporočam ogled web strani http://www.mirabi.org in navezavo stika z Meto in Rudijem Tavčarjem. Se splača, preverjeno.
Vama priporočam tudi zelo fest, razbijanje začaranega kroga bojev z uporabo ustrezne literature, ki je ne manjka…npr..pet jezikov ljubezni..pa knjige o osebni in osebnostni rasti…pa tko naprej. Imata dela še pa još.
Vama želim iskreno in iz srca, da bi bila vajina pot do sreče kratka in gladka