Vse se je pricelo s tistim daljnim klikom na chatu neke noci. Nato se je nadaljevalo z neskoncnimi razpravljanji in filozofijami v katerih tako uzivam. In po dolgem, dolgem casu je napocilo tudi srecanje v zivo- cisto brez pricakovanj, na easy. Vsa dejanja z chata so se se samo potrdila. Torej vsi pogovori in razprave so se nadaljevali, a le do nekega trenutka- do takrat, ko sva postala par. Od takrat (3 meseci) je vse drugace in moram priznati, da sem zelo razocarana.
Prej me je vedno poslusal in si vse zapomnil, a sedaj, cetudi ze tretjic povem neko stvar, si ne zapomni vec nic. In to je poleg tega, da me nikoli ne vprasa kako sem, tudi najbolj moti. Poleg tega sva preden sva postala par tudi pogosto sla skupaj v kino, a sedaj od tistega datuma tega ne pocneva vec, ceprav dobro ve, da obozujem kino (ce ni tudi to pozabil). Vcasih sva kontaktirala z 10-20 in vec sms-i na dan, danes je od tega le se 1 sms poleg tega, da me nikdar ne poklice.
Boli pa me tudi to, da ve vse- vse o meni, da mi je nekoc direktno bral z duse, a sedaj ni vec tega, ni vec pogovorov (razen moji monologi) in o meni ga prakticno nic vec ne zanima. Najbolj je postalo to vidno takrat, ko sem dokaj hudo zbolela, on pa je tako z 1sms-om na dan preveril ce se obstajam. To sem mu nato tudi povedala, pa je zatrdil, da temu ni tako in da ce bi morala napr. v bolnico, bi bil prvi, ki bi bil tam. Puhlice, puhlice, same besede puhlice so to se zame sedaj. Kadar sva skupaj mi vsaj 5x rece, kako me ima rad in kako sem zanj vse in uh in ah. Do neke mere mi je to ugajalo, a sedaj mi ze gre posteno na zivce, saj razen opevanja kako me ima rad skoraj ne pove vec kaj drugega. A po mojem neka zveza temelji na vec kot pa samo na tem, da ti nekdo 5x na dan rece, da te ima rad in to je vse. Po drugi strani pa se sploh ne zanima zate, ne kako se imas, niti si ne zapomni stvari, ki jih poves. Ne vem, ampak ali lahko to se stejem med ljubezen? K ljubezni po moje spada tudi odkrivanje duse drug drugega, ampak v mojem primeru on ve vse o meni, pozna tudi moje prijateljice, sestro, a jaz o njem vem bore malo, ne poznam niti enega prijatelja kaj sele druzinskega clana.
Na nek nacin se pocutim izrabljeno, a se bolj sem razocarana. Je mozno, da se je vse mesece pogovora na chatu in v zivo dokler da nisva postala par, le mocno trudil me pridobiti (si vse zapomnil, izpolnil kaksno zeljo, govoril z mano in mi pomagal), sedaj pa, ko me je pridobil, pa se je pokazal njegov pravi obraz? Njegov obraz, ki se zdalec ni taksen kot sem ga spoznala- je to mogoce? Kaj mi je sedaj storiti? Problem je, da na nek nacin ga imam se rada, ali pa se mi to le dozdeva, ampak v meni ze tli neka tiha jeza poleg razocaranja. Vedno bolj imam tudi obcutek, da sem dobra le takrat, ko recem, da imam cas da se vidima in potem lepo greva med rjuhe. Ampak problem je, ker bi jaz rada vec kot le to!

Lep pozdrav in hvala za kaksno vzpodbudno besedo!

Gaja

Gaja,

naključno ali ne naključno mu daj za prebrati tole tvoje vprašanje in sporočilo, ne reci ničesar, samo pričakuj reakcijo. če bo zamahnil z roko, potem se očitno nima namena v življenju pogovarjati o skupni poti, to pomeni, da je enako kot, če bi živela sama.

Potem veš, kaj ti je narediti, če pa se bo zamislil in se pogovarjal, potem pa imata veliko možnosti, da se zadeve uredijo, v nasprotnem primeru, obstajajo takšni, ki so te vredni.

primož

No jest bom pa mal kritičen.

Kaj pa ti narediš zanj? A ga ti kdaj poslušaš ali samo govoriš?
Poglej če si žeiš z njim ostati, boš morala tudi kaj narediti zanj.
Sex ni vse je pa veliko. Mogoče se je naveličal, da se pogovarjata samo
o temah katere tebe zanimajo. Ne vem kako ampak bi bilo dobro, da ti
najdeš pot do njegovih misli, ga poslušaš narediš kaj, da bo tvoj fant
imel občutek, da ni le poslušalec in da tudi ti njega razvajaš.
Poizkusi – brez nič ni nič, kasneje še vedno lahko gresta narazen…

Jaz sem bila v čisto isti situaciji. Veš zakaj ne spoznaš njegovih staršev, zato, ker imajo oni za njegovo punco neko drugo. Da, draga moja, on ima drugo. Jaz sem to izvedela po dveh letih in sva šla narazen. Bila sva narazen pol leta in šele tedaj je spoznal, da ljubi mene in nje ni hotel prizadeti. Ampak je potem bolelo še bolj, vse tri!! Ko je minilo pol leta sem še vedno mislila samo nanj in on name. Bil je z drugo, ampak ne zadolgo, ker je sanjal samo o meni. Tako je nekega dne prišel na moja vrata. Pogovorila sva se, jokala, smejala… Znova sva poskusila, čeprav sem vedela, da ni prav. Ampak, če človek ne poskusi se bo celo življenje spraševal, kaj če, kaj če….
No, sedaj mineva prvi mesec, kar sva spet narazen, ker je tak človek, da je lahko samo čisto sam, ali pa z več ženskimi naenkrat. Nič mu ne očitam, pač nekateri ljudje so taki, in taki ljudje niso zame..

Veliko sreče ti želim iz srca!

Žal, sem tudi jaz podobno izkušnjo dala skozi, oz. še prebolevam. Po letu in pol se je vse skupaj končalo, ker je njegovo dekle rodilo. Pa nisem vedela, da živita skupaj, ker ni nič kazalo na to. Res, da sva se zaradi oddaljenosti malo manj videla, vendar ni bilo problem iti za par dni na morje, pa kakšen izlet, tudi skoraj vsak vikend njegova odsotnost od doma ni bila niti malo otežena . Šele sedaj, ko pogledam nazaj vidim, da se je včasih nerazumljivo umaknil pa potem so sledili razni izgovori, precej čudni. In stalno zatrjevanje, da me ima neskončno rad.
Jaz sem spoznala nekaj njegovih osebnih prijateljev, ki pa so kot on zelo dobro skrivali obstoječo situacijo.
Ko sva se po internetu dopisovala in kasneje pogovarjala ure in ure po telefonu je bilo prelepo, res prelepo da bi trajalo. Ko pa sva se osebno spoznala se je vse spremenilo.Pa kljub temu, sicer ne vem zakaj sem vztrajala toliko časa.
Se ne izplača, to zdaj vem, ker je potem toliko težje preboleti in sploh razumeti vse skupaj.