Moj sin je bil pri 6.mesecih in pol prvic cepljen (paraliza, osl.kasej,davica, hemofilus,tetanus – mislim, da sem prav napisala) in je imel po cca. 27 urah reakcijo, ki je z mozem nisva pricakovala in sva se zelo ustrasila. V zd.domu so nama rekli, da bo reakcija v 24 urah, ce sploh bo nastopila in sicer bolj vrocina, zaspanost… Nas fantek pa je zvecer 3 ure divje jokal in tulil, kar se ni zgodilo se nikoli od rojstva. Vedno je nasmejan, dobre volje in potrpezljiv. Seveda tudi joka, a ne na tak nacin. Nic ni pomagalo. Dala sva mu svecko paracetamola in po cca.1,5 uri je okrog 11 zvecer zaspal v narocju.
Ne vidim drugega vzroka kot cepljenje – ni mu rasel zob, niso bila usesa, ni prehlajen… skratka nic takega.
Kaj naj narediva pred naslednjim cepljenjem v decembru, da se ne bi to ponovilo? Je fantek morda alergicen na cepivo? Prosim za nasvet, saj si res ne zelim, da bi spet prezivljal to kot prvic.
Hvala.

Spoštovani!
Vaš otrok je bil cepljen s cepivom Infanrix ΤΜ- Hib.
Infanrix ΤΜ- Hib je kombiniran preparat, ki vsebuje tetanusno, davično, acelularno pertussis cepivo, to je neinfektivne snovi tetanusa, bakterije davice in prečiščene beljakovine povzročitelja oslovskega kašlja. Vsebuje tudi cepivo proti hemofilisu influence tipa B, ki je pripravljeniz neinfektivnih snovi bakterije Haemophilus influenzae tipa B, vezanih na tetanusni toxoid.
Infanrix ΤΜ- Hib je pripravljen kot suha snov in tekočina za raztapljanje.
ZDRAVSTVENE INDIKACIJE
Namen cepljenja je, da zaščiti vašega otroka proti tetanusu, davici, oslovskemu kašlju in hemofilisu influence tipa B. Deluje tako, da pomaga telesu ustvariti lastna zaščitna telesa, ki ščitijo vašega otroka pred temi boleznimi.

STRANSKI UČNKI PO CEPLJENJU
Po cepljenju se lahko pojavijo stranski učinki, ki so daleč najpogosteje lokalne narave: bolečina, oteklina in rdečina na področju vboda.
Drugi znaki, ki se lahko pojavijo so: nenavaden jok, povišana temperatura, nemir, težave pri hranjenju in znaki motenj prebave kot bruhanje, driska (pogosto izločanje blata).
Če težave trajajo ali se stopnjujejo, se je potrebno posvetovati z zdravnikom ali sestro.
Tudi drugi znaki se lahko pojavijo po cepljenju, toda ni nujno, da so povezani s cepljenjem: motnje dihanja, virusne okužbe ali konjunktivitis.
Kot pri vseh cepivih, ki se injicirajo, obstaja izjemno majhna možnost resne alergične reakcije (ta se spozna po znakih kot srbeč izpuščaj na rokah in nogah, otekanju oči in obraza in težav pri dihanju ali požiranju) Take reakcije se običajno pojavijo še pred odhodom iz ordinacije, toda v vsakem primeru je potrebno takojšnje ukrepanje.
Če se pojavijo kakršni koli znaki v dneh po cepljenju, seznanite s tem čimprej zdravnika.

KDAJ OBVRZNO SEZNANJAMO PEDIATRA:

Vsekakor je potrebno pediatra obvestiti o neutolažljivem 3-urnem joku po cepljenju, saj je to ena izmed indikacij za presojo o nadaljnjem cepljenju otroka s tem cepivom.

Primeri stranskih učinkov, o katerih je vedno potrebno obveščati pediatra, so:
– če je imel otrok zdravstvene probleme po predhodnih odmerkih cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju ali hemofilisu influence tipa B kot npr:. temperatura višja kot 40,5°C v 48-ih urah po cepljenju
– kolaps ali šoku podobno stanje v 48-ih urah po cepljenju
– neutolažljiv jok, ki je trajal več kot 3 ure in se je pojavil v 48-ih urah po cepljenju
– krči, ki so se pojavili v 3 dneh po cepljenju.

KAKO V NAPREJ?
Ko boste pediatra obvestili o 3-urnem joku, bo presojal o nadaljnjem cepljenju:
• Dobra klinična praksa namreč predvideva, da cepitelj pred cepljenjem preveri morebitne podatke o predhodnih cepljenjih (o opravljenih cepljenjih in verjetnih stranskih pojavih) in klinični pregled.
• Glede na to, da so kolaps ali šoku podobno stanje (hipotonična epizoda) visoka vročina in neutolažljiv jok najpogosteje povezani s komponento cepiva proti oslovskemu kašlju, bo pediater zlasti pretehtal, ali otroka v prihodnosti še naprej cepi s cepivom, ki vsebuje to komponento, ali ne. Običajno gre za nevrološko simptomatiko, ki je posledica delovanja komponente oslovskega kašlja na centralni živčni sistem in ne kakršnekoli alergije.
{Nekateri otroci pa tako pogosto reagirajo tudi ob drugih aktivacijah imunskega sistema (ob virusnih, bakterijskih okužbah). Pri takih otrocih starši pri obisku pri pediatru povedo, da se je otrok jokal več ur (seveda brez povezave s cepljenjem)}.

KDAJ SE PEDIATER ODLOČI ZA NADALJEVANJE CEPLJENJA?
Možno je, da obstajajo okoliščine kot visoka incidenca oslovskega kašlja, kjer korist cepljenja odtehta možnost okužbe, zlasti če navedeni dogodki niso v povezavi s trajnimi posledicami:
-Temperatura ≥ 40,5°C v 48-ih urah, kar ni v povezavi z drugim znanim vzrokom.
-Kolaps ali šoku podobno stanje (hipotonična epizoda) v 48-ih urah.
-Neutolažljiv jok, ki traja več kot 3 ure in se je pojavil v 48-ih urah.
-Krči z ali brez temperature, ki so se pojavili v 3 dneh.
Ob visokem pojavljanju oslovskega kašlja v populaciji, bi torej ne glede na zaplet med cepljenjem bilo opravljeno nadaljnje cepljenje (pod nadzorstvom) proti oslovskemu kašlju, sicer pa bi se cepljenje nadaljevalo le s cepivom proti davici-tetanusu in HIB.

ZAKAJ TAKO?
Povzročitelj oslovskega kašlja (živ) ob pravi okužbi v naravi izloča številne strupe – toksine (mnogo več komponent, kot jih je v cepivu), ki pri občutljivih otrocih lahko povzročijo težke okvare in nevrološke znake. Zato je v tem primeru cepljenje še vedno manj nevarno kot izpostavitev otroka živemu povzročitelju v okolju.
Lep pozdrav!
Nina

Spoštovani!
Naša sedaj 9 in pol letna deklica je imela podobne težave po cepljenju. Neutolažljivo vreščeče je jokala cele noči in to ne samo dva dni po cepljenju, ampak se je to kar vleklo in vleklo. Težave smo takrat zaupali naši zaupanja vredni pediatrinji, vendar nas je potolažila, da so otroci različni in da smo tudi starši nemalokrat premalo potrpežljivi in naju z možem spraševala, če imava kakšne krize v odnosu. Šele čez leta sem prišla do določene literature, v kateri sem odkrila, da je vreščeč jok pri cepljenem otroku posledica cepiv. Vsemogoče odgovore sem iskala zaradi težav, ki jih imamo z otrokom sedaj. Deklica je s strani naše pediatrinje označena ko otrok z rahlo cerebralno disfunkcijo. Ima težave z motoriko, velike težave v šoli s koncentracijo, orientacijo, učenjem, računanjem. Šolo zdeluje z moževo in mojo pomočjo in v tem šolsekm letu tudi s pomočjo difektologinje.
Vesela sem, da se tudi na tem področju dogajajo spremebe in da se gleda in pojasnjuje staršem kaj cepiva lahko povzročajo. Malo me sicer boli, ko berem, da so cepiva danes boljša kot so bila včasih, ker sedaj vemo, da so vbrizgavali v naše otroke slabša cepiva kot so sedaj in čutim, kot bi bili naši otroci drugorazredni pred tistimi, ki se rojevajo sedaj.
Pa lep pozdrav in lep dan še naprej
Dita

Najnajnajnajnaj lepsa hvala in upam, da bo v prihodnje vse v redu. M.

Spoštovana Dita!
Biološke metode in tehnike pridobivanja cepiv se, kot vse, razvijajo, izpopolnjujejo in spreminjajo. Polno -celično cepivo proti oslovskemu kašlju je zamenjalo t.i. acelularno cepivo, ki je prečiščeno in ima, kot veste manj stranskih učinkov kot ga je imelo polno-celično.
Vsekakor pa je potrebno (po moje) na zadevo gledati razvojno. V času pred uvedbo cepljenja proti oslovsekemu kašlju smo imeli vsako leto PRIJAVLJENIH okoli 10.000 do 18.000 primerov oslovskega kašlja, večinoma pri majhnih otrocih (o nespoznanih- NEPRIJAVLJENIH oblikah – dolgotrajnih, dražečih kašljih pri odraslih tu ne govorimo). Več 10 otrok je vsako leto umrlo, 1 od 100 do 1000 obolelih pa je imel hud zaplet bolezni: pljučnico, težke nevrološke znake, trajne okvare centralnega živčnega sistema. Povzročitelj oslovskega kašlja namreč izloča številne strupe, po drugi strani pa sama bolezen pri majhnih otrocih lahko poteka izrazito težko – z dolgotrajnimi napadi kašlja, otrok ne more vdihniti in če ob tem pride do motene preskrbe možganov s kisikom, se le ti lahko trajno poškodujejo. Zato smo (so) se zelo bali oslovskega kašlja pri občutljivejših majhnih otrocih in so jih zato poskušali zaščiti s cepljenjem. Pri otrocih z znano nevrološko simptomatiko pa so se cepljenja proti oslovskemu kašlju (kolikor se je le dalo) večinoma izogibali. Zakaj večinoma? Ker po drugi strani pričakujemo, da bo sama bolezen pri teh otrocih potekala še težje in so pri njih (nevrološke) komplikacije pravilo. Torej: cepiti (in morda pričakovati stranski pojav) ali ne cepiti (in ob bolezni sami utrpeti težko nevrološko okvaro)?
Odvisno od situacije…

Na tem forumu sicer nikoli ne opisujem lastnih otrok, saj je namenjen vam. A vseeno – napade joka (nepomirljivo vreščanje cca 1 -2 uri z iztezanjem nazaj kot maček, trd kot deska), ki jih opisujete, zelo dobro poznam tudi v zasebnem življenju, saj sem jih dodobra spoznala pri tretjem otroku. Pričeli so se v 2. mesecu starosti, imel je tudi povišan mišični tonus mišic iztezalk. Napadi so izzveneli v prvih dveh letih starosti, a se pojavili kasneje še 2- krat ob virusni okužbi. Nezrel centralni živčni sistem s poslabšanjem situacije ob okužbi…

Lep dan vam želim!
Nina