Spoštovani

K Vam se obračam ker sem prišel do spoznanja, da nekako res potrebujem nasvet strokovnajaka.
Star sem 24 let. Končal sem študij in čez približno pol leta me že čaka zaposlitev.
Predvsem me pesti to, da že od malih nog, zvečer nikakor nemorem na lahek način zaspati.
Predvsem se to dogaja če začnem misliti na to, da se bom zaradi te neprespane noči, naslednji dan odrezal slabše (tako na sportnem kot tudi na intelektualnem nivoju).
V preteklosti te težavi nisem pripisoval velikega pomena, vendar me je začelo skrbeti pred časom, saj se je že zgodilo, da sem eno noč spal le par ur, zvečer ko sem se pa ulegel v posteljo in začel razmišljati, da me nasledni dan čaka preizkus na sportnem področju , sem na koncu moral vzeti apaurin, da sem lahko ponovno zaspal za tistih nekaj ur. Se je pa že tudi zgodilo, da sem eno noč vzel apaurin in kljub temu nisem mogel zaspati.
Moram poudariti, da ze celo življenje trpim za tem, da imam vsiljive misli, da moram za določeno stvar narediti točno določeno število ponovitev (če tega ne naredim, se mi pojavljajo misli, da bom doživel neuspeh če tega nebom naredil).
Kljub temu, da vizualno ne izgledam slabo, imam na trenutke občutek manjvrednosti. V intimnih odnosih se zelo težko sprostim in se mi dogaja tudi prezgodnji izliv.
Skrbijo me tudi ta nihanja razpoloženja, saj nek trenutek imam samozavest, da sem boljši kot marsikdo na trenutke pa pride do ravno naspotne situacije.
Nekaj časa sem celo hodil k pulmologu zaradi suma na astmo saj sem imel občutek da ne morem vdihniti dovolj zraka. Po testiranjih (metaholinski test in spirometrija) so ugotovili, da astme nimam in po pogovoru je pulmologinja rekla, da je čisto možno, da je to psihične narave.

Morda sem celo pozabil še na kakšno težavo, vendar mislim da je to celoten grob opis. Nekaj sem sicer že začel brati o avtogenem treningu, vendar me bolj zanima kakšno je vaše mnenje o mojih težavah, saj se počasi bliža dan ko bom v službi in bo stres še verjetno dosti hujši kot sedaj.

Hvala za odgovor in lep pozdrav

Spoštovani!

Opisujete razne simptome – telesne in psihične – in skupno vsem je to, da so psihičnega vzroka.

Telo je naš medij, ki nam sporoča tisto, kar sami v tistem trenutku ne moremo razumsko ali psihično dojemati. Takšna situacija je priložnost, da se aktiviramo in naredimo spremembo.

Za lajšanje nekaterih vaših težav vam bo verjetno pomagal avtogeni trening ali trening čuječnosti (čuječnost = da smo prisotni v trenutku z umom in telesom) oz. še kaj drugega, vendar to pomeni zgolj lajšanje obstoječih simptomov. Glede na to, da opisujete težave s spanjem, kompulzijo ponavljanja, vsiljive misli, občutek manjvrednosti, anksioznost, nesproščenost v intimnih odnosih, stres (stresnost situacije je subjektivna – za nekoga je lahko zelo stresna, za nekoga drugega pa sploh ne), nihanje razpoloženja in dušenje (simptom astme), vam svetujem, da razmislite o psihoterapiji, ki vam bo pomagala poiskati in predelati vzroke za vaše težave. Uspeh ni zagotovljen, vendar kaj pa lahko izgubite? Predstavljam si tudi, da se vam težave stopnjujejo?

Pogled stran od naših težav le teh ne razreši, ampak jih nezavedno še intenzivira, saj odmik vsebin iz zavesti, nezavedni pritisk še poveča. Psihoanalitična psihoterapija ima za cilj ozaveščanje nezavednih vsebin in njihovo predelavo. Gre za resnicoljubnost pa čeprav je ta resnica lahko zelo težka, a vendar nam potem ostaja več življenjske energije, ki smo jo prej uporabili za držanje teh vsebin v nezavednem.

Za več informacij o psihoterapiji (obstaja več vrst različnih psihoterapij) lahko v iskalnik vpišete “psihoterapija” ali si pogledate mojo spletno stran (psihoanaliza in psihoanalitična psihoterapija). Še posebej si poglejte zavihek Cilji psihoanalize[/url]

Če imate še kakšno vprašanje ali komentar bom z veseljem odgovoril nanj.

Lep pozdrav,