Hja zdravo.

Odvisno zakaj je otrok rekel svoj prvi NE in v kaki situaciji je to bilo..
Otroku je včasih potrebno pustiti tisti njegov NE..
Npr. pri hranjenju. Če reče ne bom jedel(la)..
Jaz sem npr. to kar upošteval če je NE je pač NE, vendar do naslednjega obroka
nič priboljškov, ali kaj podobnega.. in tukaj je potrebno kar vztrajati in
naj se vam otrok ne smili preveč.
Ali pa npr. v trgovini naj obvelja vaš NE..
Skratka otroka je potrebno navaditi razmišljati zakaj in kdaj bo rekel NE..
Včasih (pa ne vedno) je pa v redu tudi ignoriranje, čeprav jaz rajši vidim
da z ženo upoštevava otrokove NE in DA, pa vendar včasih ne gre drugače..

Predvsem pa ne izgubiti živce in ne fizično obravnavati otrok, zato ker pač
rečejo NE ali pa DA…. Vendar pa tudi vi morate uveljaviti svoj NE..

Lep pozdrav!!

No, razumem te Saša. Vendar bi mogoče raje predlagal pogovor kot zaklepanje v sobo. Imam dve hčerki (6 in 1 leto) in pri prvi sem naredil preveč napak, ki jih nočem ponoviti. Torej: pogovor, speljevanje misli na druge zadeve, otrok je svoja osebnost, ki jo spoštujmo.

Če ne gre drugače, je pač treba prijazno povedati, da je sedaj pač zadeva taka, da se ne da razpravljati. Vendar pa za-to bo pa lahko drugič izbral(a), ali pa jo za sodelovanje nagradimo s čim majhnim.

Borut