Ja ta z avtomobilom pa res ni normalna!!! IN toliko vas je ki bi in ste poskusili!Da bi me moj dveletni sin takole izkoriščal?
Že od malega ste nekaj počeli narobe! Strinjam se, da vaš otrok potrebuje manj spanja, zato naj ne spi čez dan. A ve se, kdaj se gre spat. Vsak večer isti red, že od enega leta naprej, oziroma od takrat ko se povečerja, se umije ali okopa(nekatere kopanje izčrpa), umije zobke, da ljubčka in se gre spat. Obvezna je pesmica, pravljica ali kaseta, tudi dudka ali flaša, vse drugo- da bi ga vozil v avtu- pa se mi zdi NORO! Držati se morate tudi enake ure, saj le red in ponavljanje enakih dejavnosti daje otroku varnost. POčitek mu mora biti prijetno dejanje (poljubček, pravljica…) Seveda bo poskusil izkoriščati, takrat mu jaz rečem, ko ne želi spati in vstaja iz posteljice: Mami bo šla, če ne daš glavice dol. In res grem, takoj ,če ne uboga. Pustim ga par minut in pridem nazaj v sobo. Ves objokan seveda vidi, da ne more uveljaviti svoje volje in položi glavo na blazino. Posluša pesmico in zaspi.
Čeprav spite v isti sobi, verjetno ima svojo posteljo.
Spomnite se kakšnega drugega trika, da bo dobil darilo, če bo spal v svoji posteljici in naj res drugo jutro pod blazinico nekaj dobi… Mogoče bo delovalo. Saj moj ima 2 leti in 1 mesec, pa že razume, da si mora zobke umivat zato, ker ga miška (nastavim plišasto igračo) gleda, če ima lepe!
Veliko uspeha in prosim vas, pa ja se zdaj zvečer ne furate v avtu okrog?

Ja najboljse , da zacnemo trenirati ze kar novorojencke z opazkami :mama bo odsla, ce ne bo tako, kot bi jaz hotela.Pa bomo imeli vsi pri dveh letih prave vzorne vojake brez svoje volje in misli
Pa lep pozdrav in vsem v premislek

Mojca

Ne gre za treniranje, ampak za postavljanje meje dopustnega. Ni prav, da otrok lahko povsod in vedno uveljavlja svojo voljo: zanalašč poliva sok po tleh, skače po mizi…..(le par banalnih primerov). Tudi odrasli je ne moremo, obnašamo se v skladu z dopustnimi normami v družbi. Navajanje na redno hojo v posteljo je toliko pomembno, da je mejo potrebno postaviti. V vsakdanu pa ima otrok dovolj priložnosti pri malih stvareh, da svojo voljo še prevečkrat uveljavlja, da pravila krši in prav je tako.

Tudi moja hči ni hotela spati. Veš kaj sem ukrenila. Ko je prišla iz vrtca domov, sva bile celo popoldne zunaj. Hodile nokoli, se lovile, pa naj bo sonce , ali dež, ali sneg. marelo v roke gumaste škorne in gremo. Obrestovalo se je. Otrok je tolk utrujen, da zvečer sploh ni problema za zaspat. In to se dogaja tudi še danes. Pa tudi meni ne škodi, če sem zunaj na zraku. Probaj to varianto. zmatraj otroka.

lp lela

ga. Meta!

Blagor Vam, da Vam ni treba ponoči uporabljati drugih “fint” kot so _ mami bo šla, če ne daš glavice dol. Pa kaj Vi mislite, da mi “taksisti” nismo že probali sve mogoče na tem svetu, da bi otroci zaspali? Draga moja, iz Vašega pisanja je razvidno, da še nikoli v življenju niste hodila naokoli po svetu s podočnjaki do kolen, pa ne zaradi zobka, ali krčov, ampak zaradi tega, ker otrok enostavno ne spi. Pa Vam tudi ne privoščim tega, nikakor. Blagor Vam za vašega normalno spečega otroka, kateremu je lepa beseda, bližina mamice, pravljica, minimalen ukaz dovolj, da zapre očke in zaspi. In živite še naprej v sveti veri, da obvladate zadevo do te mere, da imate samo Vi prav – lepo Vas prosim…

Goran

ga. Lela!

Mi živimo sredi gozda. Imamo veliko asfaltirano igrišče. Imamo tri pse. Naš otrok ima družbe še preveč. Ko se utrujeni vrnemo s sprehoda, ali pa z morja, ali s kakšne druge aktivnosti, se naš mali vražek šele “zbudi” in začne okoli tekati z psi. Naš ovčjak je treniran in kondicijsko nabit pes. Naš sin ga totalno uniči v roku pol ure. Pa še ni ne zaspan, ne utrujen in ne kaže nobenih znakov, da se bi umiril. Malo posedi, dosti pijače in gremo naprej. Rolerji, nogomet s prijatelji, potep po gozdu, plezanje po drevesih… in še in še. Zvečer pa ne spat in ni šanse, da zaspi. Vse prošnje, prijaznost, pa potem grožnje, pa potem dejanja, ne zaležejo. Tako, ni zmeraj prava tista – zmatraj otroka. Na mojo veliko žalost.

l.p. Goran