Pozdravljena Ula,

dvakrat sem že odpisala, pa ne vem v čem je napaka. Morda bo najbolje, če mi kar pišeš.
Lp
Žena

Kim,

tole vprašanje, bi bilo lahko namenjeno tudi komu drugemu, saj ne vem kako naj bi analiziral tvojega fanta, zakaj je postal tak.
Da se človek kar naenkrat, pravim ali res kar naenkrat tako spremeni. če se je res kar naenkrat, potem se je moralo v njegovem življenju nekaj močno spremeniti, ali je doživel nekaj kar ti ne veš, ali kaj izvedel in noče izliti iz sebe in to kaže na tak način.

Če si že poskušala z pogovorom on pa se ni želel pogovarjati, potem lahko pomeni, da ga nekaj močno muči. In spet smo tukaj pri iskrenosti in zaupanju. Koliko se poznata, koliko si zaupata, …….ali je bilo res tako idealno razmerje in tvoj idealni fant?

Nekateri bi rekli, želi se te znebiti in čaka koliko časa boš zdržala. Tudi to je opcija. Tukaj pa ne vem ali živita skupaj, ali imata svoje stanovanje, kako delita stroške in podobno, saj je od vsega tega močno odvisna odločitev kako naprej, če pa ne, pa vsaj razmere pogojujejo odločitev.

Toliko vprašanj, ki jih še ne veva, ne ti ne jaz. Ni pa konec sveta, če ne bo zadnji fant. Praviš, da razbija, ali te je mogoče že udaril? Če te je, potem nobena tvoja ljubezen do njega ne opravičuje dejstva, da iz tega razmerja odideš.

Naj se še tako zdi sebično, najprej moraš upoštevati sebe in svoje želje. Ljubi svojega bljižnega kakor samega sebe. Večina jih pozablja na zadnji del stavka, kakor samega sebe. Drugi, ki bi ti lahko povedal kaj storiti. Nikoli ne naredi svojemu bljižnemu, kar ne želiš, da bi on tebi.

Življenje je pot ob kateri naj bi uživali.

Vsak posameznik ima svojo pot. Recimo, da vsi vemo kakšen je naš cilj, vendar cilj na koncu sploh ni važen, kajti važna je pot. In tako gremo po neki začrtani poti in nekega dne to tvojo pot prekriža fant, ki si ga vzljubila in bila ob njem zelo srečna. Sedaj ti in on hodita po poti, če hodita po svoji poti in gredo še vedno vsporedno je to zelo lepo, vendar se včasih zgodi, da katera izmed poti zavije, mogoče za nekaj časa gre kam drugam, če se poti zopet srečati – enkratno.
Vendar nikar ne hodi v drugo smer, samo zaradi njegove poti. To ni tvoja pot, to je njegova, ampak mi se vedno tako obupno trudimo, da bi ji sledili. Ravno zato pa se trudimo, ker sledimo drugi poti in ne svoji. Ko se enkrat te poti navadimo nam postane rutina, zato pa niti opazimo da ni prava in zelo težko najdemo pot nazaj. Če jo že najdemo, upam, da jo najdemo zaradi spoznanja, da smo na napačni. Ko to razumemo, zopet sledimo svoji. Zato se zavedaj, da ostaneš na svoji, ves ta čas skupnih poti, pa delajta samo dobro in bodita srečna. Ne smeš obžalovati, če slučajno ne bosta vse življenje hodila iste poti ali če se ne bosta nikoli več srečala. Kajti na koncu bosta spoznala, da morata živeti svoje življenje in ne drugo. Bolj ko boš sprejela in živela svoje življenje večjo pozitivno energijo boš imela, lažje jo boš tudi razdajala.

Ko pride trenutek odločitve, se ne smeš spraševati kaj je njegova pot, temveč katera je moja.

Kar se pa ljubezni tiče, je Salomon najlepše povedal.

RAZDAJAJMO LJUBEZEN, KAJTI IMAMO JO TOLIKO, DA JO LAHKO DAMO TUDI TISTEMU, KI SI JE NE ZASLUŽI.

Primož

Primož, te moram pohvaliti, tvoje besede so mi segle do srca, res lepo govoriš, le tako naprej. Pa pohvaliti moram tudi tale nov forum, ravno pravi letni čas je ugledal svet. 🙂 lp darči

Draga Kim!

Zivljenje s takim partnerjem je res tezko. Ko se oseba cez noc obraca v nove smeri…jooooj. Tezko jih je imeti rad.
Najprej sem pomislil, da ima tvoj fant drugo, pa ni dovolj korajzen, da se odloci. A ko si omenila druzino… On je ocitno fotokopija starsev. Zal je tako, da z leti prihajajo napakeiz otrostva vse bolj na dan (poglej npr. v domu za ostarele).

Tudi moja ta boljsa je bila vcasih bolj pozitivna, vse veckrat pa prihajajo na dan aberacije (napake) njenih starsev. Borim se, da tudi sam ne bom manifestiral izpade mojih starsev 🙂

Ljubezen?
Prva je tista do sebe. Si pripravljena “zrtvovati” zivljenje in morebitne otroke zanj?
Mogoce pa bosta super par, oz. druzina.
Samo vsak dan delaj in nic ne pricakuj.

Srecno
BM

Ko se otrok rodi, je avtomatsko odvisen od svojih staršev. Če se jim ne bi prilagodil, mu takorekoč grozi smrt (teoretično seveda). Torej ima rad svoje starše in jim skuša ugoditi, ne glede kakršni že so. Da torej preživi, se prilagodi vzdušju v družini, saj drugega tudi ne pozna. Te zadeve, pa naj bodo lepe ali strašne, pa se ponotranjijo, zapišejo v podzavest, ki pa deluje po tem principu tudi, ko ta otrok odraste.

Ko posameznik kot odrasla oseba vstopi v nek odnos z drugo osebo, začne v tem odnosu prakticirati odnose, ki jih je imel s svojimi starši. To seveda počne podzavestno, toda če so odnosi bili kaotični, je ponavadi tudi njegovo razmerje kaotično, ker je njegova podzavest tega navajena, čeprav mu morda razum govori, da to ni prav.

Ker se je tvoj fant pred kratkim čisto odrezal od družine, je na nek način prišlo za njim… Ko je začel končno živeti bolj mirno, brez prepirov in ostalega, je lahko bolj prisluhnil samemu sebi, njegova podzavest se je “prebudila”, in tako je sam začel producirati kaotične razmere, ker mu je to domače, znano.

Morda se niti ne počuti ljubljenega in te na nek način preizkuša. Češ, če me ima rada, me bo prenašala, če me pusti, bo potrdila, da nisem vreden ljubezni. To pa je seveda začaran krog, ker karkoli boš naredila, bo zanj narobe. Nisi pa ti kriva, ne moreš se žrtvovati in igrati fantu psihiatra, ker je to pretežka naloga zate.

Lahko mu rečeš edino, da ga imaš rada, da ti ni vseeno zanj…da pa imaš občutek, da trpi in bi mu rada pomagala. Da je tvoja želja, da bi živela v ljubečem razmerju, da bi se razumela z njim in da bi obadva bila zadovoljna – kar pa trenutno nista, zato je treba nekaj ukreniti. Da nimaš sama dovolj znanja za kaj takega, da želiš, da gresta k svetovalcu. Da ne misliš, da je nor, samo imaš občutek, da sama tega ne bi zmogla.

To mu ponovi nekajkrat. Če bo še vedno zavračal pogovor, mu povej, da spoštuješ, če se je tako odločil, ampak da sama ne želiš več živeti na tak način. Da boš odšla in če se bo premislil, naj te pokliče, ker si mu še vedno pripravljena nudit oporo, ampak samo, če bo poiskal pomoč in ne bo več tako grob do tebe.
Zahtevaj korekten odnos do sebe.

Še enkrat, ne igraj mučenice, ne poskušaj tega, da bi ga spremenila s svojo ljubeznijo in še kar naprej vztrajala z njim, če bo še naprej tak. Res je imel težko otroštvo, ampak sedaj je odrasel in lahko sam zaceli rane. Ti mu jih ne moreš.

Draga Kim, tudi sama imam podobno izkušnjo s svojim fantom. Ko sem ga spoznala, je bil najnežnejši, najčutnejši, vedno odprt za pogovor… Tudi sanjski fant. Pri 32 letih imam že zelo izoblikovano mnenje, kja bi rada in on je bil točno to. Po dveh mesecih sva se preselila skupaj v podnajemniško stanovanje. Bila sva presrečna. Po štirih mesecih mi je dal zaročni prstan. Po šestih mesecih se je pa začelo. Kadar sem mu kaj rekla je bilo tako, kot da govorim steni. Povedala sem mu, da mi ni vseeno, kar se dogaja, da je vse v njegovih rokah in da bi bila rada z njim. Pa ni bilo nobenega učinka. In to se je stopnjevalo in stopnjevalo. Kar naenkrat so bili drugi ljudje vredni več kot jaz. Decembra me je še vprašal, če bi se marca ali sedaj aprila poročila. In sedaj, po dobrem letu, sva se razšla. Premišljujem o tem, kaj ga je tako “zjebalo” da se je prelevil v popolnoma drugega človeka, v nekoga, ki si ga nikoli ne bi želela spoznati, kaj šele biti z njim. Jaz sem mu dajala vso svojo ljubezen, podporo, denar. On me je pa grdo izkoristil.
Odselil se je, ko sem šla v bolnico na operacijo in ko sem se vrnila ga ni bilo več. In nič ga ni zanimalo, kako sem. Tega je že en mesec in najhujše je že za mano.
Zato ti povem; zberi moči in odidi iz njegovega življenja. Saj ti bo peklensko hudo, vendar človek veliko prenese. Verjemi, že parkrat sem šla skozi podoben pekel, vendar je bil ta najhujši.
Vsem vam želim veliko trajne in iskrene ljubezni 🙂