razvoj nedonošenčka
Spoštovana dr. Cerar,
obračam se na vas glede mojega sinčka Nika, ki se je 5 tednov prezgodaj (vzrok preeklamsija) v 35t. 6/7 in ste bili vi njegova zdravnica v času bivanja v porodnišnici. Ob rojstvu je imel 2110g, potreboval je tudi nekaj pomoči pri prvem vdihu (z ventilacijsko masko B)-lažja obporodna askfiksija, nato pa je 3 dni preživel na intenzivni. Njegov apgar je bil 3/7/7.12ur je bil tudi po lučko, zaradi povišanega bilirubina. Od 3.dne naprej se polno dojiva. Sedaj lepo napreduje, ima že 4560g, se smeje, dviguje že glavico, redno precej poliva, zato spi na dvignjeni zibki. Zanima pa me vaše mnenje glede sledečega, saj imate že toliko izkušenj in ste dnevno v stiku z nedonošenčki. Bila sva v razvojni ambulanti, kjer so nama povedali, da ima nekoliko zakrčeno spontano gibanje (raje se tudi obrne v levo ali desno kot pa da leži ravno na hrbtu), večkrat se še vedno drži v klobčiču (zato ga moram zalagati z blazinico v obliki kače spredaj in zadaj), nekajkrat tudi konvergentno poškili z enim učkom. UZ glave ni pokazal nobene nepravilnosti, je pa zdravnica tudi omenila, da bi lahko bilo spontanega gibanja več. Čez 3 tedne začneva s fizioterapijo.
Diagnoza v RA me je malce zaskrbela, čeprav so mi rekli, da ga bo predvsem potrebno spremljati (+fizio) dokler ne bo shodil in spregovoril. Zdravnica v RA pravi, da očitno se je nekaj zgodilo (med/po porodu oz. zaradi prezgodnjega sproženega poroda) kar je razlog za njegovo “diagnozo”. Ali menite, da se v njegovem razvoju lahko pokaže kakšna nepravilnost oz. ali vse to kar sem napisala lahko vpliva na kakšno nepravilnost npr. pri gibanju, govoru, razumu…? Kakšna je praksa oz. kakšne so izkušnje?
Lahko rečem, da je moj občutek dober, saj ne vidim nobenega čudnega obnašanja oz. hibe, ko se z njim pogovarjam, ko me tako z zanimanjem gleda in posluša se mi smeji in zvezdavo gleda naokrog a vseeno, jaz nisem strokovnjak in se lahko ravnam le po občutku.
Že vnaprej najlepša hvala za vaš odgovor in lep pozdrav.
Maša
Spoštovana Maša,
ob preeklampsiji pride do prezgodnjega staranja in odpovedovanja posteljice. Narava zato rešuje plod tako, da poveča materin krvni pritisk, kar omogoči še zadosten pretok krvi preko zmanjšanega števila odprtih žil v posteljici. Vseeno pa je krvni pretok (in s tem oskrba ploda s hranivi in kisikom) tako zmanjšan, da plod sprva začne zaostajati v teži (ima manj maščevja, kasneje tudi mišičja, sprva je premajhna le teža, v skrajnem primeru tudi obseg glavice), kasneje se bi (v primeru, da porodničarji ne bi zaznali ogroženosti zaradi preeklampisje) začel tudi dušiti.
Začetne težave pri vašem Niku (nekoliko nižja ocena po Apgarjevi) so sicer lahko povezane s slabim stanjem posteljice, ki je bila ravno še dovolj prehodna za ustrezno izmenjavo plinov v času nosečnosti, med porodom pa je tudi ta funkcija začela pešati. Enako verjetno pa je, da so bile prehodne težave povezane z zdravili proti bolečinam, ki ste jih dobili med porodom (da vam ne bi tlak še bolj narasel) in ki se kopičijo v otroku. Glede na podatke pa dvomim, da bi bile te težave lahko pomembne pri fantkovem razvoju.
Zlatenica, ki je zahtevala le 12 ur obsevanja z modro lučjo, je povsem nepomembna za Nikov razvoj.
Polivanje prav tako ni nič neobičajnega in posebnega – v časih, ko sem bila jaz mama, smo bili navajeni na “pokozlane” otroške slinčke in naše majice po ramenih in hrbtu, danes pa je to povezano s pravo paniko, kupom preiskav in nadležnimi (in včasih prav nič nedolžnimi) zdravili. Skrbelo bi me le, če dojenček ne bi napredoval v teži ali če bi kazal znake, da mleko tudi vdihne.
V “mojih” časih tudi ni bilo toliko razvojnih ambulant – kar je bilo slabo, po drugi strani pa tudi lažje kot danes, saj se danes na ta način staršem daje (včasih lažen) občutek, kako je z otrokovim razvojem nekaj narobe. Pri VSAKEM dojenčku se da s pregledom najti kaj, kar nas moti – in običajno pri istem otroku ob pregledu v različnem času (npr. ko je lačen, ko je zaspan, ko je sit, ko ima krčke…) povsem različne “znake”. In ti so potem razlog za “usmerjeno” fizioterapijo. Ne razumite me napak, sem velik pristaš fizioterapije, še zlasti, ko je otroku (in staršem) v užitek in ne v trpljenje. Vendar me moti poudarjanje, da so pri otroku ugotovljene nepravilnosti, ki pa so dejansko le razvojna varianta normalnega. Sem sodi tudi škiljenje, ki je nekaj povsem običajnega vsaj do 6 meseca starosti (seveda pod pogojem, da včasih poškili z enim, včasih z drugim očesom, ne pa stalna obrnjenost zrkla v eno smer).
Kakšne so naše izkušnje s takimi otroki, kot je Nik? Zaradi “rizičnih” dejavnikov (prezgodnji porod, nižja porodna teža, slabša ocena po Apgarjevi, bivanje na EINT) bo vsekakor deležen obravnave v razvojni ambulanti, kjer vas bodo (žal pogosteje negativno kot s pohvalo) presenečali tja do 1. leta, ko bo Nik shodil. Upam, da se boste ujeli s fizioterapevtko – ta je ključna oseba pri vašem “počutju”. Po naših izkušnjah in glede na posredovane podatke o njegovih uspehih doslej vam res ni treba skrbeti, kaj bo z njim.
Torej – prepustite se toku, uživajte v vsakem njegovem nasmehu, novem uspehu in prisluhnite svojim občutkom,
srečno,
Se oproščam za ponovno vprašanje, vendar omenili ste, da bi vas skrbelo, če bi mleko tudi vdihnil. Lahko rečem, da se mu je to že zgodilo, vsaj po znakih sodeč, saj je močno zajokal, ker mu je mleko po kakšni uri spanja prišlo čez nos in po polnem nosu in slini v ustih predvidevam, da ga je nekaj tudi vdihnil nazaj v sapnik in je potreboval mojo pomoč, da sem mu dihalne poti hitro očistila. Takrat še nismo imeli dvignjenega vzglavja, zato se je to v večini nehalo dogajati. Še vedno pa se mu vsak drugi ali tretji dan po dojenju, če ga prehitro položim na ravno podlago mleko dvigne (čez nos ali usta ali oboje). S pumpico za nos mu ga moram takoj očistiti, včasih tudi nagniti čez roko in malce potrepljati po hrbtum da se odkašlja in parkrat kihne pa je. To je tudi razlog, da skoraj ves čas spi z dvignjeno zibko.
Menite, da so te težave prehodne in da se bo to uredilo?
Hvala še zadnjič,
Maša
Draga Maša,
menim, da večja količina mleka zanesljivo ni prišla daleč – znaki, ki jih opisujete, so značilni za zatekanje mleka do ravni glasilk, ki se ob pojavu tekočine, ki je tam ne bi smelo biti, zapro, otroček začne kašljati, lahko se celo davi. In na ta način sam počisti dihalne poti. (Nos bi si sam očistil s kihanjem, a ga očitno vi prehitite s “pumpico”.)
Nevarnejše so “tihe” aspiracije, na katere otrok ne odreagira tako burno – zato mleko pride do pljuč, kjer deluje kot tujek in povzroči vnetje – govorimo o aspiracijski pljučnici, ki se kaže s pospešenim dihanjem z naporom (vdihne lahko tudi več kot 100x na minuto, ugreza medrebrne prostore), utrujenostjo (noče več sesati), bledico ali pomodrevanjem, lahko tudi z vročino.
V vašem primeru teh znakov zanesljivo ni, reakcija na mleko (ki se vrne zlasti ob “podiranju kupčka”) je nekaj povsem normalnega in je praviloma prehodna težava, ki mine – če ne prej pa v obdobju, ko začne dojenček jesti tudi gosto hrano.
Lep božični večer,