Spoštovani!

Pred petimi leti sem rodila. Porod se je zaradi zastoja končal z vakumom. Pred tem so mi prerezali presredek, vendar se mi je kljub temu raztgal še na drugi strani (vse do črevesa). Zaradi tega sem morala po porodu šest dni strogo ležati (tudi na vodo sem mogla na pol v leže), na blato nisem hodila, saj so dajali nekaj za ustavljanje prebave. Jedla sem samo tekočo hrano, največ “astronavtske” hrane v pločevinkah. Tako so takrat rekli, da se imenuje.
Zdaj sva se s partnerjem odločila za še enega otroka in me zanima, če se lahko raztrganina na tem mestu ponovi? Vem, da teh stvari ni mogoče predvidevati, ampak me vseeno zanima, če je glede na to, kar se je zgodilo prvič, kaj več možnosti? Nekje sem slišala, da če je prvič prišlo do zastoja poroda, da naslednjič nočejo dati epiduralne, ker naj bi ta vplivala na morebitni ponovni zastoj in spet dokončanje poroda z vakumom. Ali je to res? Mene ponovni porod z vakumom ne skrbi, saj mi razen moje raztrganine ni pustil nobenih posledic. Glede raztrganine so vsi zganjali tako paniko, češ da bom imela za vse življenje posledice (vključno z ginekologom). Meni se ne zdi, da bi bila zaradi tega kaj drugačna, razen tega, da me na tem mestu občasno pri spolnih odnosih peče, kar pa se mi ne zdi tako grozno. Ali vi mislite, da bi lahko kasneje zaradi tega imela kakšne posledice? Občasno mi pri skakanju po kapljicah uhaja voda, ali je to lahko ena od teh posledic?

Najlepša hvala za odgovore!

Spoštovani,

spoštujem vaš pozitiven odnos do narave poroda in zapletov po porodu, ki ga sicer lahko že kar iščemo z lučjo pri belem dnevu. Marsikdo v podobni situaciji izgubi zaupanje v medicino, čeprav ta res večinoma ni nič kriva, ter bi iskal pot do poroda CR. Tudi to je sicer mogoče, zlasti, če bi po porodu izgubili občutek in sposobnost nadzirati zadrževanje plinov in blata, kar je priznano hujša posledica porodne poškodbe. Če ste glede tega brez posledic so vas očitno po porodu zelo dobro oskrbeli in so se vse poškodbe zarastle tako, kot je treba. To se namreč žal ne zgodi vedno.
Če ste imeli 3. ali 4. stopnjo razrganine presredka potem bi pred porodom kazalo UZ oceniti obseg glavice in težo ploda in če bi bila ta enaka al ivečja od prejšnega otroka, bi kazalo narediti CR, če bo manjši pa je možen poskus poroda. Verjetnost ponovne raztganine 3. ali 4. stopnje je sicer majhna, vendar je tolko bolj pomembna, da jo velja preprečevati z vsemi sredstvi.

Spoštovani!

Že večkrat sem se na vas obrnila s kakšnim vprašanjem in tudi tokrat me zanima vaše mnenje. Sem drugič noseča, stara sem 39, zanosila s pomočjo IVF-ICSI. Trenutno sem v 18. tednu nosečnosti. Tudi prva nosečnost 5 let nazaj je bila dosežena z IVF, nosečnost je potekala bp, porod pa je bil zelo težek. Na dveh pregledih v prvi nosečnosti sem bila tudi pri vas (nuhalna in pa eden od rednih pregledov v zadnjem mesecu nosečnosti). V glavnem poskusila bom karseda dobro razložiti potek poroda, kjer sem kot predhodnica dobila raztrganine, in sicer 3b stopnje kljub prerezu presredka, ki je bil kar precej “velik” po besedah patronažne. Pa dobro, slednji ni glavna tema mojega pisanja, ampak raztrganine in vse kar je še sledilo. Torej teden dni (na ponedeljek) pred uradnim PDP sem imela pregled, če se prav spomnim sem bila že kakšne tri cm odprta, čeprav nisem imela prav nobenih bolečin, znakov, krčev. Ginekologinja se je potem kar odločila, da mi “lušči plodove ovoje-stripping” brez da bi me na to opozorila. Malo me je presenetilo njeno dejanje, ampak ok, sem si rekla saj ve kaj počne. Dejala je, če do petka ne bom dobila popadkov, naj kar pridem v porodnišnico rodit. Bila sem sprejeta, odprta nekje 4cm, še zmeraj brez bolečin, krčev. Sledil je klistir, v porodni so mi okoli 10h predrli mehur in se zmeraj nic dogajanja. V MK imam napisano, da je bil porod induciran zaradi ZMU.  Potem sem dobila umetne popadke, verjetno okoli 11h. Počasi so postajali vedno bolj intenzivni, spomnim se da sem babico sprasevala okoli 13h ce bom kaj kmalu rodila, pa seveda ni zelela nic rect, jasno, saj sem bila se zelo na zacetku, glede na to da sem na koncu rodila sele ob 20h. V MK imam napisano,da je porod trajal 7 ur. Sin je imel 4100g, 53cm, obseg glave 37cm. Med porodom se je malo zataknil, ker njegova glavica kar ni sla skozi, tako da so me se z rokami tipali in ga poskusli obrnit. Enkrat je le uspelo. Revež je imel  popokane zilice v očeh in potpludbe na čelu 🙂 Sem pa bila od popadkov in potiskanja ze tako utrujena, da sem rodila prakticno brez popadka. Ko se je popadek zacel,je ze prenehal. Takrat se mi je ena od sester tudi vrgla/pritisnila na trebuh. Po porodu pa mi jo je zagodla se atonija maternice, kri je kar pljusknila po trebuhu, ko so zeleli poroditi posteljico. Izgubila sem 2200ml krvi, ter imela tudi strgano posteljico. Takoj sem dobila anastezijo in odpeljali so me na operacijo. Sina sem imela pri sebi le nekaj minut. Dobila 4 enote transfuzije plus eno enoto se naslednji dan. Okrevanje je bilo dolgotrajno, sicer nasplosno nisem bila sibka po pocutju, tudi vstala sem naslednji dan normalno, ceprav sem imela hemoglobina le 80. Bolecine in sedenje je bila seveda druga zgodba. Čišča je trajala do 6 tedna, na gin. pregledu je bil potem ugotovljen se zaostanek in sem morala se enkrat na ciscenje. V glavnem vse se je zgrnilo name… moram pa reci, da kljub vecjim porodnim poskodbam (ruptura vagine in perineja 3b) na sreco nimam hujsih posledic. Blato zadrzujem dobro, vcasih se zgodi kaksen mali kiks, ampak si mislim,da je to se super, kar bi lahko bilo. Zanima me vase mnenje, ali bi za ta porod predlagali kar CR ali bi bilo smiselno vseeno poskusit vaginalno? Specialistka za raztrganine mi je po porodu na pregledu takrat predlagala CR. Vi ste mnenja, da je CR se ena konkretna operacija, pa vendar pri vsem kar me je doletelo prvic, najbolj smiselna ali ne? Nikakor pa si ne zelim tvegat ponovnih raztrganin.

Hvala, ker še vedno berete naše zgodbe in pomagate s svojimi nasveti.

Lp

Spoštovani,

jaz bi zadevo poenostavil na bistvo in sicer, če bi bil drugi plod približno enako velik(težak) kot prvi, (ocena večja od 3800 g ob terminu) bi se odločil za CR, v kolikor bi bila ocena manjša, recimo 3500 – 3700 ali manj ter obseg glavice tudi recimo nekje do 35, pa bi bilo vredno poskusit po naravni poti. Prvi porod je namreč itak vedno povsem svoja kategorija, tako po poteku kot po doživljanju in tudi po posledicah. Vsi naslednji porodi skupaj pustijo manj kot petino škode na rodilih v primerjavi s prvim porodom, razen seveda, če je kateri od naslednjih otrok iz kakršnegakoli razloga bistveno večji od prejšnjih.

Spoštovani,

hvala za vaše cenjeno mnenje. Moj zgornji zapis je res dolg, vendar sem želela čim bolje opisati potek poroda, v kolikor bi lahko karkoli vplivalo na vašo podajo mnenja in ne, da bi želela komplicirati.
Seveda si ne želim CR v kolikor bi lahko rodila vaginalno in vseeno upam, da bo to možno. Tokrat pričkujemo deklico in upam, da bo že zato kaj lažja, kar pa vem ni nujno.

Me pa zanima glede mojih poporodnih komplikacij, predvsem velike izgube krvi, kako je v primeru CR? Se lahko bolje nadzoruje, glede na to, da jih je pri prvem porodu vse skupaj presenetilo – velikost ploda, atonija, vrascena posteljca? Saj pravite, da se slednja rada ponovi…skrbi me, ker so mi dali vedeti, da so se zame kar malo ustrašili.
Glede vaginalnega poroda – se da v Lj porodnisnici vnaprej dobiti z babico in doreci stvari za sam porod – recimo polozaj za varovanje presredka in raztrganin ali je to vse receno sele na dan zacetka poroda?

Spoštovani,

krvavitve ob kakršnikoli dodatni komplikaciji (vraščena posteljica, atonija) so med oziroma po CR kvečjemu večjega, nikoli ali redko manjšega obsega, torej več izgube krvi, večja nevarnost infekcije itd. Skratka, CR vas ne rešuje proti dodatnim zapletom. CR ima pri vas eno in edino konotacijo, preprečiti morebitno poslabšanje stanja zaradi rupture 3b pri prejšnjem porodu. Vse drugo prinaša zgolj večja tveganja, sicer drugje in drugače, a vendarle v nesorazmerju do tveganj vaginalnega poroda.
Sestanek z babicami v Lj. porodnišnici so seveda možni po vnaprejšnjem dogovoru. O podrobnostih glede ravnanj pri porodu se sicer lahko pogovarjate, dogovoriti se pa tega ne bo dalo ultimativno, saj nekatera ravnanja, ki si jih sicer ne želimo včasih preprosto predstavljajo rešitev in večje zagate, zato jih ni mogoče povsem črtati iz repertoarja možnih posegov med porodom. Se pa seveda da dogovoriti alternative, ki bi se jim mogoče lahko dalo prednost, npr. vakuumski porod v primeru zastoja poroda pri iztisu namesto mehaničnega pritiska na trebuh, kar ima kar veliko smisla, saj se da bolje nadzirati vlek kot pa pritisk.